Balzacovo delo je direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor poznala zgolj po naslovu, da ga je tudi prebrala, pa jo je navdušil prav Pipan, je povedala na današnji predstavitvi. Dogovorila sta se za priredbo v njegovi režiji, po besedilu, ki ga je prevedel Primož Vitez. V Pipanovi predelavi tekst po njenih besedah še pridobiva na aktualnosti.

Po Pipanovih besedah je Balzac (1799-1850) napisal eno največjih komedij vseh časov Človeška komedija, malokdo pa ve, da je napisal tudi nekaj pravih komedij v žanrskem smislu, med katerimi je najbolj znana Mercadet iz leta 1848, ki so jo prvič uprizorili leto po pisateljevi smrti, še vedno pa jo uprizarjajo v evropskih in ameriških gledališčih.

Kot je pojasnil Pipan, je dogajanje predstave postavljeno v sedanji čas, v središču pa je naslovni junak Mercadet, "nedvomno eden od velikih likov svetovne komediografije". "Z njim v središču smo ves čas gradili to uprizoritev. On je ne le motor dogajanja, ampak tudi njegov kreator. Včasih se zdi, da vse, kar se dogaja, obstaja samo v njegovem umu, fantazmah, utopičnih projekcijah, tisto, kar ga do same biti obseda, pa je denar. Zato je to komedija o denarju oz. kapitalizmu," je pojasnil režiser.

Ob tem je opozoril, da predstava kapitalizma ne kritizira, "Balzac je dosti bolj zvit", saj da kapitalizmu le priložnost, da spregovori: "To je predstava, ki ne moralizira s politično-ekonomskim sistemom, v katerem Evropejci živimo zadnjih 200 in nekaj let, temveč kapitalizem spregovori brez cenzure, zavor, neposredno, vulgarno, filozofsko in politično do konca nekorektno."

Fascinanten se Pipanu zdi prikaz "tega finančnega kapitalizma brez kakršnegakoli realnega temelja". Balzac namreč kapitalizem prikazuje kot nekaj, za kar ni treba narediti nič, ne vzeti lopate v roke ali sesti za računalnik. Denar, do katerega se dokoplje človek, je utemeljen na čisti fikciji. V predstavi se tako soočita dve vrsti ljudi: tisti, ki živijo od realnega premoženja in taki, kot je naslovni junak, ki živijo tvegano in z zavedanjem, da je kapital gibljiv.

Celoten Balzacov opus sicer prežema denar, številni liki, tudi v Človeški komediji, se namreč ukvarjajo z denarjem in pridobivanjem premoženja, kot so bankirji, oderuhi, skopuhi, špekulanti, lovci na dediščine, tisti, ki so propadli zaradi denarja. Balzaca pa je ta tema po besedah dramaturginje Eve Mahkovic obsedala tudi osebno, saj je že od mladih let imel ambicije po sklepanju takih ali drugačnih poslov, ki bi mu lahko prinesli bogastvo. Tega pa ni nikoli uspel doseči, vedno bolj je bil zadolžen in zaradi tega moral vedno več pisati. Mercadet bi tako lahko bil pisateljev alter ego.

V naslovni vlogi igra Uroš Smolej, nastopajo tudi Tanja Ribič, Lucija Harum (AGRFT), Urban Kuntarič k. g., Jure Henigman, Matej Zemljič k. g., Ajda Smrekar, Jožef Ropoša, Lotos Vincenc Šparovec, Boris Kerč, Gaber K. Trseglav, Jaka Lah, Bernarda Oman in Nataša Tič Ralijan.

Za likovno podobo so poskrbeli scenografka Sanja Jurca Avci, kostumograf Leo Kulaš in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Glasbo je prispeval skladatelj Aldo Kumar, koreografka je bila Jana Menger.