Krhanje lepote

Krhanje lepote je zgodba o razpadu skupnosti. Je zgodba o (navidezni) soodvisnosti boja za moč in preživetje. Je zgodba o manipuliranju. In o tisti »zavesti in odgovornosti«, ki se rodi prepozno. In ne nazadnje, je razmislek o človeku. Človeku kot osnovnem gradniku skupnosti (in politike). Človeku kot kontradiktorni entiteti, ki jo na eni strani določajo egoizem, potreba po moči, po nadvladi in sočasno, potreba po pripadnosti, varnosti, sprejetosti, ljubezni.

Če o preživetju ne odloča zakon, temveč večja ali manjša moč akterjev – lahko v tem primeru boj za moč enačimo z bojem za preživetje ter upravičimo vse oblike prisile, vključno z vojno in uničenjem?