Ko je bodoči Nobelovec Heinrich Böll leta 1963 objavil Klovnove poglede, je brezsramno iskrena točka obračuna Hansa Schnierja dvignila veliko prahu; umetniško zrcalo, ki je bilo podržano pred nemško gospodarsko, politično in versko elito, je odsevalo s krvjo druge svetovne vojne zapacane roke, ki kar ne nehajo in ne nehajo grabiti. Podoben mehanizem razlaga tudi Janis Varufakis, grški ekonomist in intelektualec, v prodajni uspešnici Globalni minotaver (Amerika, Evropa in prihodnost svetovnega gospodarstva), objavljeni leta 2011. V svoji kritični analizi svetovnega finančnega dogajanja nedavnega časa ugotavlja, zakaj se je svet znašel sredi kronične negotovosti in trajne krize.
Predstava Nemoč izhaja iz presečišča obeh del: nemoči kot temeljnega občutka posameznika, ki skuša obdržati glavo nad gladino vseh ekonomskih, političnih in osebnih kriz. Če gre pri Klovnovih pogledih za intimno nemoč glavnega junaka, se pri Varufakisu občutje potencira in razširi na sfero družbe, ki ne zna in ne zmore najti ustreznega odgovora na zlom ekonomskih paradigem in zato doživlja globalno nemoč.