Jesenska sonata

Je eden najpomembnejših filmskih mojstrov z izjemnim vplivom na razvoj kinematografije. Med študijem umetnostne zgodovine in književnosti se je navdušil za gledališče in film, od takrat pa se je skoraj vsako leto pozimi posvečal gledališču, »svoji ženi«, in poleti filmu, »svoji ljubici«. Med leti 1963 in 1966 je bil direktor kraljevega gledališča v Stockholmu. Posnel je več kot šestdeset filmov in zrežiral več kot sto dvajset gledaliških predstav. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tudi tri oskarje in nagrado za najboljšega režiserja vseh časov, »palmo vseh palm«, na filmskem festivalu v Cannesu leta 1997.

Družinska drama Jesenska sonata pripoveduje zgodbo o svetovno znani pianistki Charlotte, ki je karieri podredila svoje družinsko življenje, predvsem odnos do hčera. Charlotte po dolgih letih obišče hčer Evo. Ne ve, da je tam tudi njena druga hči Helene, ki je psihično bolna in skoraj nesposobna artikulirane komunikacije. Eva je brez materine vednosti vzela Helene iz sanatorija, kamor jo je namestila mati. Napetost med materjo in hčerjo narašča, saj je Charlotte ljubosumna, ker je Helene bolj navezana na sestro Evo kot nanjo, Eva pa živi v bolečini zaradi popolnega pomanjkanja materine ljubezni. Napetost doseže vrhunec neke noči, ko se v pogovoru razkrijejo dogodki, ki so bili leta pokopani in se o njih v družinskem krogu ni govorilo.

Drama, nabita s čustvi, prikazuje odnose v družini, napetost in odtujenost, ki so posledica materinega zanemarjanja otrok zaradi kariere. Izvrstni psihološki portreti ljudi in nerazčiščena preteklost so podlaga izvrstne, danes izredno aktualne drame.