Plesna predstava.
Iz delcev v premislek ponuja svojevrsten način osmišljanja še-nepredstavljivega. Družbeno razumljivega ne poskuša spreminjati preko teles kot zaključenih celot, pač pa gib, besedo in zvok predlaga kot orodja za ustvarjanje utopičnega časa-prostora, ki ne deluje po logiki vsakdanjega življenja. S tem v trenutku uprizoritve ustvari subverzivni potencial za odpiranje horizontov možnega.