Avtobusna postaja na Peti aveniji v New Yorku pozno ponoči. Ob vidno prestrašenem in zbeganem Indijcu, tujcu v mestu, za katerega se kmalu izkaže, da ne razume niti besede angleško, se na poti proti domu ustavita Joey in Murph, objestno razposajena fanta na začetku dvajsetih. Tujca sprva komaj opazita, toda njuna ugibanja, ali je ta zaradi tradicionalnega pokrivala »Indijc ali Turki«, iz nedolžnih šal kmalu prerastejo v posmeh, žalitev, celo fizično agresijo. Njuna igra vse bolj spominja na igro mačke z mišjo, saj izživljanje nad tujcem občasno prekineta, s čimer Gupti, tako je naslovnemu protagonistu ime, dajeta upanje, da mu bosta vendarle pomagala poiskati sina, ki živi v Bronxu. Igra doseže vrh v prizoru, ko iz telefonske govorilnice pokličeta sina, toda v trenutku, ko Gupta prevzame telefonsko slušalko, Murph prereže telefonski kabel in v znak maščevanja za svoje zavoženo življenje Indijca tudi zabode. Ta okrvavljen lahko ponavlja le še besede, ki se jih spomni z »jezikovne ure« z nasilnežema: »dobrodošu« in »hvala«.
Čeprav enodejanka obravnava nasilje in njegove mehanizme, rasno nestrpnost, ksenofobijo in nezmožnost medkulturne komunikacije v ameriški družbi konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, dramatik mladih nasilnežev ne prikazuje kot ulična prestopnika ali kriminalca, temveč kot luzerja s kriminalno preteklostjo, pri katerih so v procesu njune vzgoje odpovedale vse socialne ustanove. Njuna dejanja, vsako naslednje je bolj nesmiselno od predhodnega, so iracionalna, spodbuja pa jih zavedanje o lastni nepomembnosti in konfliktni spolni identiteti.
Igra Indijc hoče u Bronx je drugo dramsko besedilo preminulega ameriškega dramatika, scenarista in režiserja židovskega rodu Israela Horovitza. Krstno je bilo uprizorjeno leta 1966, po selitvi na off-Broadway dve leti pozneje pa je Horovitz zanj prejel nagrado za najboljše dramsko besedilo. Na slovenskih odrih je bilo prvič uprizorjeno v SNG Drama Ljubljana v sezoni 1995/1996, uprizoritev v Gledališču Koper pa je njegova druga postavitev.
