Cankarjevi Hlapci so bili leta 1919 praizvedeni v Trstu, tam so bile postavljene številne njegove drame, pred dobrimi dvemi desetletji pa je tržaško gledališče na novo uprizorilo celoten Cankarjev dramski opus. Vsake toliko se nam morda zazdi, da ga imamo že dovolj. A potem se spet zgodi, da zazveni sveže, živo, aktualno, celo udarno, predvsem pa nujno. Ivan Cankar je pred sto leti pisal o stvareh, ki jih Slovenci ne znamo preseči, zato nas njegove drame še vedno bolijo, navdušujejo in ostrijo. Ta hip to gotovo velja za njegovo najslovitejšo igro, v kateri se Jerman nameni »hlapce v ljudi izpreobračat«. Vztraja, čeprav ga župnik svari, da poti ni mogoče premeriti do konca, ker »je težavna in gre v kolobarju«. Znana zgodba … Na novo jo prebira eden najizrazitejših slovenskih režiserjev tega časa, Sebastijan Horvat.
Povezava: Gledališki list uprizoritve (PDF/738 Kb)
