… za identiteto nikakor ne zadošča naslonitev na tradicijo, prepoznanje v izročilu, razpoznanje zaščitnih znakov, zakoličenje domačega in avtentičnega. Za vsako identiteto, vredno tega imena, je potrebno določeno dejanje tako na individualni kot na kolektivni ravni, ki terja odmik od dotlej znanega in »našega«, prerezanje niti, ki nas vežejo na korenine, potujitev dotlej domačega. V psihoanalitičnem besednjaku, sleherna identiteta je identifikacija, se pravi tvegan proces in stanje. Varno zavetje domačnosti in tradicije zanesljivo vodi k izneverjenje identiteti, nasprotno pa jo lahko drži pri življenju le pogum, da z njo presekamo …Kar zadeva splošni teoretski okvir razglabljanj o slovenstvu, nacionalnosti, identiteti itd., je najboljši tekst, s katerim razpolagamo, še vedno knjiga Slavoja Žižka Jezik, ideologija, Slovenci, ki kljub bolj davnemu letu izdaje (Delavska enotnost, Ljubljana 1987) postavlja standarde, ki daleč presegajo poslejšnje refleksije …(Mladen Dolar).
Leta 2007 je APT pridobil neposredno od avtorja Alaina Badiouja pro bono avtorske pravice za uprizoritev njegovega slavnega dela – Dvajseto stoletje, ki je bilo tako prvič uprizorjeno na velodromu Novo mesto. Ta Dogodek je dokazal, da je moč vzpostaviti produktivno »navzkrižje« med radikalno avtorsko refleksijo enega temeljnih sodobnih teoretikov in »zgledi«iz dramatike, gledališča, poezije, slikarstva, »zgodovinski dogodkov«, ki jih interpretira kot svojo držo in svojo gesto. V luči nadaljevanja tega projekta smo zaprosili Slavoja Žižka, Badioujevega »sobojevnika« (velikokrat namreč nastopata z različnimi stališči ali predpostavkami skupaj), za avtorske pravice njegovega besedila Jezik, ideologija, Slovenci. Ravnal je enako kot Alain Badiou; pro bono je odstopil avtorske pravice, hkrati pa v projektu tudi sodeluje.