Igra o nasilju in strahu.
Za trdno zapahnjenimi vrati borno osvetljene in opremljene sobe v londonskem East Endu se brat in sestra Presley in Haley, dvojčka na pragu tridesetih, v strahu pred zunanjim svetom že desetletje prenajedata s čokolado, zatekata v izmišljene postapokaliptične svetove ali v spomine na otroštvo in starše, ki so ju (zakaj, ne izvemo) zapustili. Dan enak dnevu prekine »obisk« mladega in privlačnega Disneyja, zabavljača v bleščečem suknjiču, ki za denar pred zabave željnim občinstvom grizlja in golta žive ščurke. Nasilen, a prijateljsko preračunljiv Disneyjev nastop v Presleyju zbudi zaupanje do te mere, da mu izpove svoje, tudi erotično obarvane nočne more. V trenutku, ko Presley zapusti sobo, Disney zlorabi spečo, od zdravil omamljeno Haley. Disney zbeži, v sobi pa prestrašena in »postarana otroka« znova ostaneta sama s svojimi, zdaj še večjimi, strahovi.
Igra, v kateri se avtor poigrava s klišeji filmskih grozljivk, podobe nasilja in strahu spleta v nadrealistično odrsko »pravljico«, ki jo v srhljivi samoti, bolečini, otroški potrebi po varnosti in želji sanjata njegova prisilno infantilna junaka. Njena gonilna sila je groza, in ni jasno, ali le-to povzroča strašljivo velik in tuj svet zunaj doma ali se poraja v najglobji notranjosti samotnih bitij. Njene podobe vzbujajo gnus, a tudi fascinirajo: morda so patološke, tuje v bolezenski obsedenosti, obenem pa vsakomur shrljivo blizu.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec v Londonu rojenega pravljičarja, dramatika in filmskega scenarista, slikarja Philipa Ridleya (1957); po mnenju vodilnega britanskega gledališkega kritika Aleksa Sierza, tudi avtorja spremne besede h knjižni izdaji igre, temeljno gledališko besedilo devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki v polju dramskega pisanja postavlja ločnico med nekoč in danes.
