Človeško bitje je v zgodovini pokazalo nagnjenost k suženjstvu v različnih oblikah ter bilo suženj marsikomu in marsičemu, od tradicionalnega gospodarja, prek suženjstva ideologijam brez konkretnega obraza, skrajno ponižnega oboževanja različnih diktatorjev in njihovih brkov ali maršalskih palic, pa vse do sodobnega suženjstva denarju, »sreči«, »zdravju« in »lepoti«. Kakor da bi človek bil naravno naravnan k upognjenosti, ne glede na to, ali je takšno držo zahtevala kruta vsakdanjost ali pa ideologija, oplemenitena s poetično razsežnostjo »svetle prihodnosti«.
V gledališkem smislu bi lahko rekli, da je igralec »suženj« režiserja. Projekt Da, gospod poskuša odpreti tudi to dimenzijo suženjstva v umetnosti, in sicer tako, da je igralec postavljen v vlogo avtorja, režiser pa je dobil le vlogo opazovalca, oz. aktivnega gledalca. Tako se poskuša razbiti okamenela gledališka hierarhija, ki, tako kot v resničnem življenju, enega upogiba, drugega pa ravna.
Krstna uprizoritev
