Čarovnica iz Zgornje Davče

Dramsko delo Rudija Šeliga (1935–2004) je svojevrstno nadaljevanje Lepe Vide, postdramska dekadentno večplastna interpretacija, ki se napaja v poganski mitologiji, skrivnostni magiji in usodno privlačni enigmatičnosti (pol)boginje Vide oziroma njene čarovniške hčerke Darinke. Njena instiktivnost, animaličnost, iracionalnost in božanska lepota sodijo bolj na Olimp kot v Zgornjo Davčo. In prav sem, v "civilizirano" srednjeslojno sodobno družino, se je omožila hčerka slovenske mitološke kraljice. Šeligo v Čarovnici iz Zgornje Davče konfrontira dva popolnoma različna in nezdružljiva svetova – tostranski svet slovenske duševne otopelosti, brezobzirnega materializma in nesenzibilnega družbenega konformizma z onstranskim vilinsko-čarovniškim principom "strukturnih prvin podzavesti", seksualno močjo, ognjeno subjektivnostjo, intimno povezanostjo z naravo par excellence … Uprizoritev je režiral hrvaški gledališki mag Damir Zlatar Frey, ki je na lastni koži preizkusil prevzgojne načine, skozi katere mora vsaka čudaška "čarovniška" duša, če hoče bivati v tostranstvu družbenodružinskih nujnosti.