Dramatizacija romana.
Fjodor Mihajlovič Dostojevski v romanu Besi oriše življenje v Ruskem imperiju šestdesetih let 19. stoletja ter pronicljivo razgrne vzpon gibanj, ki so pripeljala do boljševistične revolucije. V središče postavi izmišljeno rusko mesto, v katerem skrajna revolucionarna skupina načrtno spodkopava vlado in cerkev ter se poskuša povzpeti na oblast. Njeni pripadniki so izobraženi in inteligentni, a hkrati brezčutni, ni jim mar za razločevanje med dobrim in zlim. Pri uresničevanju svojih ciljev zato ne izbirajo sredstev.
Na čelu revolucionarne skupine sta karizmatični aristokrat Stavrogin in hujskaški povzpetnik Verhovenski. Stavrogin je ujet v več ljubezenskih razmerij, a hkrati skriva mračno skrivnost – nekoč je ponižal in pahnil v smrt najbolj nedolžno bitje, otroka. Verhovenski medtem iz ozadja zlovešče orkestrira revolucijo. Dogajanje se postopoma, a neizbežno sprevrže v splošni kaos; pričujemo samomorom, vizijam Boga, požigu, linču, umoru, nezaupanju, trenjem med revolucionarji ter kolektivnemu in eksemplaričnemu žrtvovanju tovariša iz lastnih vrst. Razplet je tragičen, saj revolucija pokaže svoj pravi obraz in se sprevrže v svoje okrutno nasprotje.
Dostojevski velja za neizprosnega izpraševalca vesti družbe, človeka in še posebej samega sebe ter za doslej nepreseženega psihologa v svetovni literaturi. V Besih črpa iz lastne življenjske izkušnje: v štiridesetih letih 19. stoletja je bil dejaven član utopistično-anarhističnega krožka Petraševskega, zaradi česar so ga oblasti aretirale in obsodile na smrt.
Stal je že pod vislicami, ko je prispela pomilostitev, po kateri je kazen odslužil s prisilnim delom v Sibiriji.
