Baron Münchhausen je človek potovanj in avantur. Prigode, o katerih pripoveduje, tako zelo presegajo našo domišljijo, da jih niti za laži ne moremo imeti. Kot, denimo, tista, kako je jelena ustrelil s češnjevo pečko, potem pa se je žival prikazala iz goščave s češnjevim drevesom na glavi namesto rogovja. Baron je poročen, a živi z očarljivo ljubico. Rad bi se poročil z njo, a se ne more ločiti, ker temu nasprotujeta žena in njen ljubimec. Prizadevata si, da bi bil baron zaradi pripovedovanja fantastičnih zgodb razglašen za norega in tako bi si onadva prilastila njegovo premoženje. Po dolgem naprezanju vojvoda le odobri ločitev, a ker baron na sodišču obelodani še eno od svojih domislic, je dovoljenje preklicano: ločitev bo veljavna le, če baron zanika vse svoje dotedanje trditve. To res stori, nato pa vzame pištolo in … skrivnostno izgine.
Komične pripovedi barona Münchhausna izvirajo iz časa strogega razsvetljenstva. Po pripovedovanju resničnega vojaka in pustolovca jih je zapisal nemški pisec Rudolf Erich Raspe leta 1785, kasneje pa so doživele mnogo izdaj, priredb in prevodov. V slovenščini jih poznamo predvsem iz priredbe za otroke Gottfrieda Augusta Bürgerja in kot zbirko zgodb Lažnivi Kljukec Franceta Malavašiča iz leta 1856. Tokrat je uprizoritev nastala po gledališki igri in filmskem scenariju ruskega avtorja Grigorija Gorina. Avtor je ustvarjal v obdobju vladavine Brežnjeva in po njegovi predlogi je leta 1979 režiser Mark Zaharov posnel enega najuspešnejših sovjetskih filmov vseh časov.
