Vsi za enega, eden za vse – kako se to načelo uporablja v resničnosti, in kako se spreminja skozi dejansko koreografijo? Koliko smo ljudje odvisni ter od koga ali česa smo odvisni? Gibalni svet koreografov spominja na strastno intimnost tanga ter odnos nastopajočih začini s ščepcem humorja.
Iz kritik:
»Rosana Hribar in Gregor Luštek sta ustvarila drzno in skrajno natančno koreografijo. Namerno gradita na klišejih – sofisticiranosti, ki jo povezujemo z baletom, in erotični povzdignjenosti, ki jo ponazarja tango. Oboje prikrojita po svoje, pretirano poudarita in pri tem uporabita humor, toda tako, da tango in balet ostaneta zanimiva tako v smislu »zgodbe« kot podob. Plesalci izvajajo skrajno zahtevne gibe z neverjetno gracioznostjo. Tudi če predstave sploh ne bi razumeli, bi bila vredna ogleda že sama koreografija.«