Snovalno gledališče.
Če bi se zgodovina zavrtela le za stopinjo drugače, bi se češki inženir Karel Žlábek zapisal vanjo kot eden največjih vizionarjev svojega časa. O njem ne vemo veliko, za njim so ostale le neizbrisljive sanje o lepši prihodnosti.
Zgodba o Karlu Žlábku in njegovem edinstvenem, ambicioznem gradbenem projektu ponuja vzvod za misel o pogumu, ki ga danes zahteva svet od posameznika, ki si upa misliti boljšo prihodnost. Naslavlja nas z vprašanjem: kako sanjati v svetu, v katerem je nemogoče spati?
Predstava niza fragmente resničnih zgodb, ki jih na bolj ali manj neposreden način prenašajo predmeti. Objekti služijo kot vstopne točke v različne zgodbe, delujejo kot dokazi, zagovorniki zgodb, ki jim pripadajo. Zgodbe, ki jim služijo, v njih pokažejo latentno življenje, mestoma se to zgodi, ko delujejo kot izhodišče za glasbeno podlago. Nekatere pripovedi so podane kot ready-made, predstava pa skuša ustvariti kontekst, v katerem odlomek resničnosti zaživi drugače, onkraj resničnosti.
V zgodbi o neobstoječem tunelu ustvarjalci predstave najdemo dokaz, da si je nujno izboriti polje sanj. Pripoved opogumlja mišljenje idealov, poziva zahtevanje premikanja meja. Predstava z nizanjem resničnih zgodb raziskuje polje hrepenenja in neizpolnjenih želja. Spregovori o pogumu, ki ga potrebujemo, da premagamo strah pred tem, da bomo pozabljeni. Kaj si želimo pustiti za seboj? Kaj si upamo želeti? In kako dolga je pot do naših najglobljih sanj?
Filip Mramor je rojen leta 1998 v Ljubljani. V času šolanja na Gimnaziji Poljane je deloval v okviru Poljanskega odra, kjer je za vlogo Lazarja v Strniševih Žabah prejel posebno priznanje žirije za moško vlogo na 56. Linhartovem srečanju. Igral je tudi v predstavah Pionirskega doma. Kot improvizator v Šolski impro ligi je prejel priznanje za najboljšega improvizatorja 20. sezone. Leta 2017 je začel študij dramske igre na AGRFT v letniku Jerneja Lorencija in Jerneja Šugmana in kasneje Branka Jordana. Diplomiral je z vlogo Perkmandelca v Zajčevi Jagababi (režiserka Živa Bizovičar). Med študijem je sodeloval s SNG Drama Ljubljana pri projektu Ljubezen (režiser Luka Marcen), igral v predstavi Skrivno društvo KRVZ v Lutkovnem gledališču Ljubljana (režiser Mare Bulc) in predstavi Kozlovska sodba v Višnji Gori v SLG Celje. Igral je v kratkem filmu Nedeljsko jutro (režiser Martin Turk) in nanizanki Mamin dan. Je ustanovni član kolektiva Počemučka, s katerim je ustvaril predstavi Piano and screaming (Akademijski studio AGRFT) in Under construction (Gledališče Glej), ki je bila nagrajena s posebno nagrado žirije na 52. Tednu slovenske drame. Magistrski študij nadaljuje v Pragi, na DAMU, program režija snovalnega gledališča in gledališča objekta.
Gašper Lovrec, rojen l. 1998, se je po končani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Dramsko igro je pod mentorstvom Jerneja Lorencija in Branka Jordana zaključil v šolskem letu 2020/2021. Diplomiral je z vlogo Voranca v Jagababi Daneta Zajca (r. Živa Bizovičar). Tekom študija na akademiji je v ljubljanskem Mini teatru igral v predstavi Sin (r. Eduard Miler), ki se je l. 2020 uvrstila na tekmovalni program 55. festivala Borštnikovo srečanje. V sezoni 2021/2022 je igral v predstavi Izredne razmere (r. Jan Krmelj) v Mestnem gledališču ljubljanskem in v igrano-dokumentarnem filmu Sen 1991 (r. Matias Zemljič). Že tretjo sezono dela kot eden od voditeljev otroške oddaje na RTV Slovenija ter kot avtor glasbe za omenjeno oddajo.
