Uvodoma je opomnil, da smo Slovenci eden redkih narodov, ki je kulturi posvetil praznični dan. Po njegovih besedah so slovenski jezik, tradicija in kultura veziva, iz katerih je stkana naša identiteta. "Pred skoraj 30 leti smo z neomajno voljo in pogumom uresničili stoletne sanje o lastni državi. Te sanje so soustvarjali naši razumniki in kulturniki, iz njihove vizije, vtkane v enotno voljo ljudstva, se je rodila nacija," je zapisal.
Ob letošnjem Prešernovem prazniku se kultura oglaša predvsem iz digitalnega prostora in njenim sporočilom lahko prisluhnemo v intimnosti naših domov. A nas po Zorčičevih besedah še vedno "napaja z energijo, lepoto in modrostjo. Še vedno odseva našo realnost, trka na našo vest in včasih boleče in kritično poziva k spoštovanju, vključevanju, pravičnosti".
Kulturnike in umetnike je označil kot vizionarje, "ki nam rišejo boljšo različico sveta in nas samih, nas usmerjajo in osmišljajo naša življenja". "Zato ne smemo pozabiti, da kultura in umetnost nista in ne smeta biti obravnavani kot privilegij, predvsem pa nikakor ne smeta postati postranska škoda epidemije," je dodal.
Po njegovih besedah ima vsak izmed nas možnost in priložnost, da podpre kulturne ustvarjalce bodisi z nakupom knjige, gledališke ali koncertne vstopnice bodisi z obiskom galerij, muzejev, gradov. Izrazil je upanje, da bodo razmere kmalu dopuščale nemoteno delovanje kulturne produkcije ter uživanje kulturnih dobrin.
Opomnil je, da ima kulturna produkcija visoko dodano vrednost, globalizacija in z njo povezana digitalizacija pa ponujajo številne možnosti širjenja prepoznavnosti naše kulture in jezika onkraj meja Slovenije. Ob tem je izrazil prepričanje, da "bomo svojo moč in prepoznavnost znali izkoristiti tudi kot predsedujoča država Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta in med drugim pozornost evropske javnosti usmerili tudi na edinstveno polje slovenske kulturne ustvarjalnosti in umetnosti".