Za nagrado, poimenovano po dramatiku in pisatelju Slavku Grumu, avtorju drame Dogodek v mestu Gogi, je žirija izbrala pet besedil: Izkoristi in zavrzi me Ize Strehar, Naše skladišče Tjaše Mislej, rabljena roba Simone Semenič, Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka ter Vse OK Simone Hamer, so sporočili iz gledališča.
Žirijo so sestavljali Matej Bogataj (predsednik), Srečko Fišer in Amelia Kraigher, ki so prebrali 41 besedil za nagrado Slavka Gruma ter 16 besedil v kategoriji za mladega dramatika.
Kot so zapisali v poročilu, je dramska bera pestra in razgibana, prisotni so vsi dramski žanri, od drastične pokopališke komedije do predelav iz tradicije ali iz zgodovine (po)znanih motivov in situacij, od Don Juana do Turandot, nastopajo zgodovinske osebe, drame pa so pritrjevalne, afirmativne do zgodovinskih dejstev in jih ne poskušajo prevrednotiti.
"Pogoste so navezave na antiko, na primer posodobljen motiv Ojdipa, spisan v obliki zapletene kriminalke, nekatere drame so izrazito alegorične in druge spet veristično prizemljene. Slednje tudi prevladujejo, prav tako je opazno široko zanimanje za socialno problematiko, ki se kaže v opisih monotonega in izčrpavajočega dela v napol zaporniških ali taboriščnih pogojih, opazna je še osredotočenost na nekakšen novodobni proletariat, kakor ga predstavljajo vsi tisti, ki so tako ali drugače vpeti v prodajo, premeščanje, skladiščenje proizvodov."
Žiriji se je sicer pogosto zazdelo, da se socialnih tem in zaostrenih delovnih pogojev drame ne lotevajo samo zato, ker socialna varnost vse bolj izginja in je obilje pač hierarhično in piramidno namenjeno le peščici, ki ima tudi zares politično in družbeno moč, temveč se jih lotevajo tudi zaradi ugajanja pričakovanjem naslovnikom.
Pri tem je ugotovila, da so socialne teme pogosto obravnavane nekako površno in od zgoraj, brez stika s stanjem na terenu in brez globljega vpogleda v usode odrinjenih in izkoriščanih. Konflikt pa po besedah žirije ni omejen le na prekarce in delodajalce, ampak se "zagatna situacija kaže tudi v njihovih medsebojnih odnosih, vsak je proti vsem in zato vsakršna pozornost in empatija, ki nista izginili iz dramatike, še toliko bolj zasijeta".
Žirija je opazila tudi, da se drame pogosto ukvarjajo s samim pisanjem, kar se ji zdi posledica pisateljskih veščin avtorjev, manj pa so ti spretni v prepoznavanju velikih tem. "Te, kadar nastopijo, so pogosto izpisane površno in neustrezno, kot da bi se spretnost pri pisanju in najdevanje ustreznih tem nekoliko razhajala. Pogosti so prizori nasilja, tudi spolnega, in opaziti je, da postajajo tudi čustva, če že ne odsotna ali potlačena, pa vse bolj razpoložljiva, pragmatična; s tem ustrezajo trženju in prodaji vsega," piše v poročilu.
Kot je še zapisala žirija, so mestoma opazili nizko stopnjo obvladovanja jezika, vseeno pa "del slovenske dramatike stopa vštric z vsemi tendencami, od narativnosti do različnih in razgibanih oblik potujevanja, ki so prisotne tudi pri velikih imenih sodobne evropske dramatike".
Kdo bo prejel letošnjo nagrado, bo znano na sklepni prireditvi festivala, ko bodo razkrili tudi dobitnika nagrade za mladega dramatika in druge nagrajence. TSD bi sicer moral potekati od 27. marca do 6. aprila, a so ga zaradi trenutnih razmer prestavili.
Povezava: Poročilo žirije