V središču predstave, nastale po znameniti farsi v treh dejanjih, ki jo je Cankar leta 1907 dokončal v zgolj dveh tednih in je bila uprizorjena kmalu po nastanku, je umetnik, ki nenehno prevprašuje svoj položaj v družbi šentflorjanskega značaja. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska, se umetnik sprašuje, ali je smisel ustvarjati ali se družbi, ki ga nenehno potiska na rob, maščevati.
Ta osrednji element farse o slovenskem svetohlinstvu je izražen že v ironičnem naslovu - pohujšanje simbolizira Cankarjevo umetnost, dolina šentflorjanska pa slovensko domovino. Gre za konflikt med narodom in ustvarjalnim, svobodnim posameznikom, za razmerje med umetnikom in občinstvom. V delu se odraža Cankarjev odpor do odnosa, ki ga je imela vladajoča družba do umetnosti in svobodnega izražanja.
Dramaturginja je opozorila, da predstava ne gradi spomenika slovenski družbi. "Nasprotno, zanimal nas je tudi koncept pohujšanja samega umetnika. Človek, ki izstopa iz svoje poti in poslanstva. Zanimal nas je umetnik, ki se globoko sooča s svojim intelektualnim in umetniškim razpadom," je pojasnila. Ta notranji disput umetnika sta z režiserjem Eduardom Milerjem želela poudariti tudi s po njenih besedah radikalno potezo - lik Petra in Zlodeja, ki bi ga moral igrati preminuli Jernej Šugman, sta združila v enega.
Medtem ko je Žanina Mirčevska "žvečila" Cankarjeva dela, se režiser, kot je povedal, z avtorjem ni želel preveč ukvarjati, saj bi ga to oviralo pri ustvarjanju. "Že pri izkušnji s Kraljem na Betajnovi sem preveč sledil Cankarju. Poiskati sem moral stranpoti - od ostre slike tega sveta, v katerem živimo, do glasbe. Pustil sem Žanini, da je ona gonilna sila," je povedal.
Tokrat se bo v vlogi umetnika Petra predstavil Uroš Smolej, popotnico in Petrovo družico Jacinto bo odigrala Maša Kagao Knez, ki sicer z bujno pričesko v obliki slovenske države krasi promocijske plakate predstave, ostale vloge pa so prevzeli Primož Pirnat (župan), Iva Kranjc Bagola (županja), Lotos Vincenc Šparovec (dacar), Maša Derganc (dacarka), Jana Zupančič (ekspeditorica), Igor Samobor (učitelj Šviligoj), Nina Valič (notarka), Gašper Jarni (štacunar), Rosana Hribar (štacunarka), Gregor Čušin (cerkovnik) in Nik Škrlec (popotnik).
Pod scenografijo se podpisuje Branko Hojnik, avtor videa je Atej Tutta, avtor glasbe Janez Dovč, koreografka Rosana Hribar, kostumografka Jelena Proković, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektorica pa Maja Cerar. Živo glasbo poleg Dovča proizvajajo Kristijan Krajnčan in Goran Krmac.
Direktorica CD Uršula Cetinski, ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor ter direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor so po Homerjevi Iliadi in Tolstojevi Vojni in miru izrazili veselje ob vnovičnem sodelovanju treh kulturnih ustanov. Kot je povedala Barbara Hieng Samobor, so za zaključek te trilogije izbrali dramo, ki portretira tako lepe kot grde značilnosti naroda in dramo, ki prenese različne formate. Laž, neumnost in megla so sicer njene prve asociacije, ki jih je dobila ob ogledu ene od vaj.
Ta pomembna gledališka koprodukcija je del festivala Cankar o Cankarju, ki so ga v Cankarjevem domu pripravili ob 100. obletnici Cankarjeve smrti. Festival, ki bo potekal do junija, bo povezal skoraj vsa umetniška programska področja zavoda.