Goljevščkova v knjigi predstavila vsebino 765 slovenskih dram

Kermauner (1930-2008) je veljal za največjega poznavalca in raziskovalca slovenske dramatike. Z Goljevščkovo sta sodelovala pri Projektu RSD (Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike), v sklopu katerega je od leta 1968 izšlo več kot 100 Kermaunerjevih knjig v analogni obliki in na desetine njegovih del v digitalnem formatu.

Ob tem, ko je Kermauner pisal svoje analize, je Goljevščkova povzemala vsebine dram. Direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina je na sredini novinarski konferenci dejal, da sta zakonca z delom v sklopu projekta RSD presegla človeške zmožnosti, tako fizične kot psihične.

Po besedah Svetine je Goljevščkova vsebine v knjigi predstavljenih 765 dram izjemno natančno razčlenila, po dejanjih, prizorih in aktih. Knjiga je nastajala 13 let, avtorica pa je povedala, da je bila zasnovana z mislijo na bralce Kermaunerjevih analiz pa tudi na vse tiste, ki se ali se še bodo ukvarjali s slovensko dramatiko.

Rdeča nit, ki se je pletla skozi vsa leta dela na knjigi, je bila po besedah Goljevščkove ta, da so drame slovenskih avtorjev del slovenske zavesti. V zavest ne sodita le France Prešeren in Ivan Cankar, ki ju povzdigujemo, je opomnila. Ne zdi se ji prav, da vse ostale zamolčujemo, odrivamo ali ne poznamo. To pomeni, da ne znamo nositi svoje tradicije, da se odrekamo svojim koreninam, je menila.

"Te drame so živa priča naše zgodovine - kaj smo počeli, kaj smo o sebi mislili in kaj smo načrtovali. To so živi viri," je poudarila Goljevščkova in opozorila, da je mogoče z zgodovino, če je ne poznamo, mogoče celo manipulirati. Avtorica upa, da bo knjiga bralcem dvignila zavest o bogati zakladnici slovenske dramatike in hkrati spodbudila k razmišljanju o tem, kako Slovenci gledamo sami nase. "Meče nas od samomorilstva do megalomanije, nimamo pa realnega pogleda o sebi," je pripomnila.

V knjigi so se znašla tudi ne tipično dramska besedila, kot so na primer Brižinski spomeniki, Mali katekizem in pesem Franca Jožefa Jankoviča Lepa pesem o pijanemu možu in ženi, pa tudi v nemščini napisani drami Miss Jenny Love Antona Tomaža Linharta in Propad Metulluma Heinricha Penna. Kriterij za uvrstitev v knjigo je bil, katere drame je Kermauner analiziral v svojih besedilih.

Povzetke dram je skušala Goljevščkova pisati "od znotraj" in ne kot vsevedna bralka. Dramam je skušala slediti, vzporedno rasti z njimi ter ujeti njihovega duha. Kjer je bilo mogoče, je skušala vsebine tudi predstaviti z jezikom avtorja. Po drugi strani pa je spomnila, da je potrebno tudi Kermaunerjeve knjige brati tako, da se jim pustiš voditi.

Knjiga Od (A)brama do (Ž)upančiča je izšla pri Slovenskemu gledališkemu muzeju v sodelovanju in s finančno pomočjo Pedagoškega inštituta Ljubljana.

Povezava: Več o publikaciji