Predstava gostuje v okviru mednarodnega programa Uvoz-izvoz Zavoda EN-KNAP, ki je doslej v Španske borce pripeljal nekaj vodilnih imen in skupin sodobnega plesa, med njimi DV8, Rosas in Ultima Vez ter Steva Paxtona, Wendy Houstoun in Thierryja de Meyja.

V nenavadni odrski postavitvi Philippe Saire občinstvo postavi okrog štirih stranic črne škatle, visoke približno 2,5 metra. V tej kocki, »levjem brlogu«, nastopajo trije plesalci, ki so razgaljeni našemu pogledu, in ki se nam zdijo na trenutke zelo blizu in na druge izjemno daleč. Pred očmi gledalcev tako v živo nastaja umetniško delo: zlaga se vizualna kompozicija, ki se spreminja glede na svetlobo in gibanje plesalcev. Je to bližina ali odmaknjenost? Intimnost ali voajerizem?

V vsakem primeru ta izvirna scenografija zmoti ter pretrese vse naše predstave, naše zaznave ob tem pa so tako nenavadne, če že ne vznemirjajoče, kot sama fizična situacija, v kateri smo se kot gledalci znašli. Običajna razdalja med odrom in občinstvom je odpravljena. Philippe Saire eksperimentira z novim pristopom do razumevanja prostora in razkrivanja teles plesalcev. Gledišče je usmerjeno navpično, in ne vodoravno, gledalec pa izkuša nov način pogleda in razmerja do odra. Učinek je osupljujoč.

Philippe Saire se v Zatemnitvi po nekaj svojih zadnjih produkcijah bolj gledališke narave ponovno usmerja v svoje zanimanje za združevanje plesa in likovne umetnosti. Predstava v osredje postavlja materialnost v obliki tal, posutih s tisoči črnih fragmentov, v katerih gibi plesalcev puščajo sledi in tako sestavljajo koreografsko delo, ki je obemem tudi likovna umetnost. Zatemnitev, ki je alegorija za našo temno plat, nas poziva k razmisleku.


Foto: Philippe Weissbrodt
»Redko se zgodi, da ne-narativna predstava sproži v nas toliko zgodb naenkrat. Prehod iz svetlobe v temo, iz življenja v smrt, iz olja v pepelnati dež ... Zatemnitev Philippa Saira je mojstrovina, ki jo gledamo od zgoraj: gibljiva slika svetlobe, mišic in gumenega prahu.« (Julien Burri, L’Hebdo)

»Philippe Saire, ki slovi po svojih intenzivnih delih in narativnem slogu, nas preseneti s predstavo, ki je obenem koreografija in instalacija. V 45 neusmiljenih minutah izstopa scenska genialnost Zatemnitve. Gledalec je izmenično v vlogi priče in voajerja, kar zbuja ali njegovo empatijo ali odpor. Nikakor pa ne ostane hladnokrven ob vdirajoči materiji, ki razkraja vse obrise in podobe.« (Marie Chavanieux, La Terrasse)

Philippe Saire se je rodil v Alžiriji, kjer je preživel prvih pet let svojega življenja. Po preselitvi v Lozano se je začel izobraževati na področju sodobnega plesa, med drugim v Parizu. Leta 1986 je osnoval svojo skupino, ki je v Lozani začela ustvarjati lasten repertoar, in je dejavno pripomogla k razvoju sodobnega plesa v Švici. Leta 1995 je plesna skupina Philippa Saira začela delovati v lastnih prostorih, v gledališču Théâtre Sévelin 36 v Lozani. Gledališče je v celoti posvečeno sodobnemu plesu in gosti tako pomembne mednarodne predstave kot tudi program lokalnih skupin, s čimer podpira njihov razvoj.

Skupina Philippa Saira je doslej ustvarila 26 predstav, ki jih je prikazala v 160 mestih po Evropi, Azii, Afriki, Bližnjem vzhodu in obeh Amerikah. Skupina redno nastopa tudi na razstavah in v umetniških galerijah, urabanih prostorih in drugih zunanjih prizoriščih. Od leta 2001 Saire v okviru projekta Cartographies (Kartografije), ki združuje performans in video ustvarjanje, uresničuje svojo vizijo, v kateri ples prestavlja ven iz interierjev.

Philippe Saire je leta 1998 prejel veliko nagrado fundacije Vaud za umetniško ustvarjanje in leta 2004 švicarsko nagrado za ples in koreografijo, ki jo podeljuje ProTanz iz Züricha.

V decembru pa v Španskih borcih že napovedujejo gostovanje skupine Trisha Brown Dance Company, ki bo 5. decembra ob 20. uri predstavila zgodnja dela slovite postmodernistične ameriške koreografinje in plesalke Trishe Brown: Solo Olos (1976), Son of Gone (1981), Set and Reset (1983) ter Fishin’, Rogues (2011). Gre za eno najpomembejših ustvarjalk sodobnega plesa in za nedvomno prelomno gostovanje.