JSKD, 23. 12. 2013

Založniški program JSKD in pomen otroškega gledališča

JSKD si že desetletja prizadeva za kakovostni razvoj otroškega gledališča v Sloveniji (trenutno pri nas deluje okrog 600 otroških gledaliških skupin). Pred kratkim so izdali dve zanimivi knjigi, namenjeni otrokom in mentorjem otroških gledaliških skupin: »Črkolandijo« avtorjev Maje Gal Štromar in Gregorja Geča ter knjigo izbranih dramskih besedil Jane Kolarič, Kim Komljanec, Janeza Remškarja, Tamare Matevc in Samante Kobal »Petka!«.
:
:

Foto Arhiv JSKD

Otroško gledališče

Otroci se vsak dan srečujejo z gledališčem. Vsaka otroška igra je igra vlog, v katerih preizkusijo vse »odrasle« vzorce, ki jih bodo čez leta morda živeli. V teh igrah so otroci neposredni, iskreni, drzni in brez zadržkov. Vedoč da gre za igro, v kateri so »zaščiteni«, brez težav izražajo tudi skrajna čustva, od norega veselja, sreče pa vse do strahu, jeze in globoke žalosti. Otroci gledališča ne dojemajo kot zunanji svet. Med obiskom gledališke predstave se pogosto popolnoma poistovetijo z igralci na odru, z njimi čutijo in podoživljajo njihova stanja in situacije. Še bolj je to očitno, ko so sami udeleženi v gledališki predstavi. Zato potrebujejo otroci pri ustvarjanju varno okolje, ki jim ga lahko  zagotovi le učitelj z dovolj znanja in izkušnjami.

Otroško gledališče je dober način razvoja občinstva, ki bo nekoč obiskovalo kulturne dogodke, po drugi strani pa ima tudi veliko vlogo pri razvoju samih ustvarjalcev – otrok. Otroci se namreč nemalokrat prav v gledališču prvič srečajo z javnim govornim nastopom, poleg tega pa krepijo tudi orientacijo v prostoru ter ozavestijo gib in kretnjo. Gledališče jim omogoča, da se lahko izrazijo skozi varno zavetje igranega lika. Na odrskih deskah se tako krepijo njihova samozavest, občutek za soigralca in skupnost.

Črkolandija

Črkolandija je hkrati slikanica, dramsko besedilo in gledališki priročnik. V prvem delu je to pravljica o Ani in Binetu ter njunem čarobnem popotovanju v deželo črk. V drugem delu je ista zgodba dramatizirana. Kot taka ni samo uporabna za uprizoritev, temveč tudi kot primerjava, kako (ne)zvesti smo lahko pri ustvarjanju dramatizacije. Tretji del je priročniški. Njegov namen ni, da predpisuje, temveč da ponudi poti, kako se iskanja sploh lotiti. Kaj storiti, če imamo dva igralca? Kaj storiti, če jih imamo devet? In kaj, če imamo v zasedbi tri dečke in enajst deklic?

Priročnik se dotakne vseh elementov predstave; od scenografije, kostumografije, glasbe do koreografije pa seveda tudi tistega najpomembnejšega – dela z mladim igralcem. Ponuja pogled in predloge izkušenih gledaliških praktikov, Maje Gal Štromar in Gregorja Geča, izvrstnih dramskih igralcev in gledaliških pedagogov. Knjiga, dobrodošla na knjižni polici vsake otroške sobe in obvezna v delovni sobi vsakega mentorja otroške gledališke skupine.

Petka!

Jana Kolarič: JEŽKI GREDO V SVET
Kim Komljanec: DRUŽINA
Janez Remškar: MULCI PROTI DOKTORJU ZLOBI
Tamara Matevc: PEPELKA
Samanta Kobal: FATAMORGANA

Petka! skriva najboljših pet dramskih besedil, prispelih na natečaj JSKD za najboljše otroško ali mladinsko dramsko besedilo. Primerno besedilo bodo našle otroške in mladinske skupine vseh starosti. Ježki gredo v svet in Družina avtoric Jane Kolarič in Kim Komljanec sta namenjeni mladim gledališkim ustvarjalcem prve triade osnovnih šol. Obe predstavi lahko zaživita na gledališkem in tudi lutkovnem odru. Besedilo Janeza Remškarja Mulci proti doktorju Zlobi je primerno za izvajanje v gledaliških krožkih in klubih druge triade. Zadnji triadi je namenjena sodobna priredba Pepelke avtorice Tamare Matevc, srednješolskim gledališkim skupinam pa ponujamo v odrsko postavitev delo Samante Kobal Fatamorgana.

JSKD

JSKD, Hiša otrok in umetnosti, 14. 10. 2016
Mala šola kamišibaj gledališča
JSKD, SLOGI, 13. 3. 2018
Delavnica Z gledališčem nad fiziko