Odločili smo se, da današnjo tiskovno konferenco izpeljemo v novi Mali dvorani, v eni od naših zadnjih pridobitev, na katero smo zelo ponosni. S ponosom se oziramo tudi nazaj, na naše delo. V dobrih in slabih časih slovenski gledališki umetniki v Trstu z veliko zagnanostjo in predanostjo ustvarjajo že preko sto let. Že od samega začetka ima to gledališče pomembno vlogo ne samo zato, ker prispeva pri umetniški rasti našega prostora, ampak tudi pri povezovanju ljudi, pri povezovanju s širšim svetom, nenazadnje s preostalim delom našega prostora, od katerega nas je dolgo ločevala meja. Kar pa je najpomembnejše - to je tista ustanova, ki nam zagotavlja naše kulturno in narodnostno preživetje. Gledališče je že kljubovalo marsikateri nevihti in delalo tudi v najhujših razmerah. Svojo vzdržljivost je pokazalo tudi v zadnjih letih, ko sta se tako igralski ansambel kot tehnična ekipa bistveno skrčila.
V zadnjih letih smo se na vse načine trudili, da bi našli strukturalno rešitev za finansiranje našega gledališča. Menimo, da so za to odgovorni njegovi lastniki, oziroma obvezni člani združenja Slovensko stalno gledališče. Naš teater ima namreč status stalnega gledališča, ker so ga ustanovile krajevne uprave, v katerih ima sedež, to so: Občina Trst, Tržaška pokrajina in Dežela Furlanija – Julijska krajina, ki bi tudi morale poskrbeti za njegovo dejavnost. Ministrski odlok govori jasno: pogoj za priznavanje javnega stalnega gledališča je ustanovitev s strani dežele, pokrajine in občine, kjer ima gledališče sedež, z obvezo, da člani prispevajo za stroške ustanove vsaj v isti meri zneska, ki ga letno prispeva država ter da zagotovijo razpoložljivost ene ali več gledaliških dvoran, od katerih je vsaj ena s petstotimi sedeži, ob kritju vseh stroškov za delovanje. Naše gledališče omenja tudi 18.člen zakona 38 za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji iz leta 2001, ki še dodatno potrjuje njegov status državne ustanove.
O tem, če naj torej Slovensko stalno gledališče še naprej obstaja se morajo odločiti njegove obvezne članice – ustanoviteljice. Omenjene uprave smo že neštetokrat povabili na soočanje, a brez rezultata. Danes jih želimo še enkrat spodbuditi naj se izjasnijo glede našega teatra in odločijo kako naj delamo naprej.
Prejeli smo več namigov v zvezi z upravljanjem gledališča, z željo, da bi pri tem krajevne uprave imele bolj odločujočo vlogo, obenem smo večkrat slišali željo, naj bi naše gledališče še bolj odkrito zadoščalo potrebam ne samo slovenske manjšine, pač pa celega Trsta in Dežele Furlanije – Julijske krajine. Menimo, da smo glede odpiranja navzven že marsikaj storili in še se trudimo v tej smeri, prav tako smo se pripravljeni pogovarjati glede upravljanja gledališča. To kar potrebujemo je sogovornika, s katerim naj bi se o tem pogovarjali in dogovorili.
Boj, ki je odjeknil samo v zadnjih tednih, se vrši že dalj časa. Danes se je položaj še bolj izostril, ker smo prišli do trenutka, ko nam finančno in likvidnostno stanje ne dovoljujeta, da bi začeli novo sezono. To pomeni, da je danes prepozno, da bi se pogovarjali le o strukturalnih rešitvah. Da lahko z delom sploh začnemo potrebujemo zdaj tudi izreden priliv denarja.
Letos imamo novega umetniškega vodjo, Primoža Beblerja, osebo z bogato gledališko izkušnjo in z izjemno ustvarjalno energijo. Na podlagi potreb in specifike našega gledališča ter prostora v katerem deluje je spomladi začel pripravljati sezono 2009 – 2010. Prepuščam mu besedo, da nam razkrije svoje načrte vsaj glede začetka sezone.
Radi bi opozorili, da korak v našo korist s strani ustanov članic našega gledališča ni ekonomske narave. Povejmo si odkrito: znesek, ki ga vsakoletno pogrešamo, zato, da bi naše delovanje teklo redno in brez izgube ne bi posebno bremenil blagajn naših članov. To je politična odločitev! In naj tu izkoristim priložnost, da izjavim, da odločno odklanjamo vsak poskus, da bi za obstoj našega gledališča izsiljevali rešitve, ki z umetnostjo in kulturo nimajo nobene veze.
Mislimo, da so zreli časi, ko lahko trdimo, da kultura in umetnost na visokem kakovostnem nivoju nimata ne barve, ne narodnostne ali politične usmeritve. Naš cilj je, da bi naše gledališče še naprej bilo vrelec za produkcije visoke umetniške kakovosti, da bi se še razvijalo in raslo in, da bi nadaljevalo svojo vlogo prostora, kjer se pretakajo in prepletajo misli ter ideje z različnih svetov.
28. september je datum, ko naj bi podpisali pogodbe s sezonskim osebjem: z igralci, tehniki in uslužbenci uprave. V tem trenutku jim tega ne moremo zagotoviti.
Martina Kafol
Predsednica Upravnega sveta SSG
IZJAVE PODPORE ANSAMBLU SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA TRST
Nova Gorica, 7. 9. 2009
Slovensko stalno gledališče iz Trsta ni le pomembna, je nezamenljiva ustanova.Slovensko stalno gledališče iz Trsta je nezamenljivo kot osrednja umetniško produkcijska hiša Slovencev zunaj meja matične domovine;
nezamenljivo je kot vitalni člen slovenske gledališke ustvarjalnosti, kot ustanova, ki že desetletja dolgo pomembno sooblikuje duhovno življenje Slovencev, še zlasti slovenskega etničnega prostora zahodno od Ljubljane;
nezamenljivo je kot vez med kulturama manjšinskega in večinskega naroda ter prek tega tudi med slovensko in italijansko kulturo in umetniškim ustvarjanjem nasploh;
ne nazadnje je SSG Trst za nas, Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice, dragoceno tudi kot partner pri ustvarjanju in širjenju gledališke umetnosti, kar sta obe ustanovi v preteklosti že večkrat dokazali.
Prepričani smo, da ni SSG Trst nič manj nezamenljivo tudi za Italijo kot demokratično državo, odprto za ustvarjalno raznovrstnost in zainteresirano za čimbolj kvalitetno in plodno sobivanje narodov, ki si že stoletja delita življenjski prostor ob severnem Jadranu.
Zaradi vsega tega se z vso zavzetostjo pridružujemo pozivu zainteresiranim družbeno političnim strukturam, naj izpolnijo svoje zakonske dolžnosti nasproti SSG Trst in gledališču omogočijo plodno in ustvarjalno delo, ki je pomemben prispevek k ustvarjalnosti regij svojega neposrednega zaledja, prek tega obeh sosednjih držav in ne nazadnje k ustvarjalnemu mozaiku celotnega multietničnega evropskega kulturnega prostora.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Mag. Jožko Čuk, direktor, v.d.
Srečko Fišer, umetniški vodja, v.d.
Ljubljana, 07. 09. 2009
Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi,
čeprav nismo seznanjeni z vsemi podrobnostmi o nastalem položaju, časopisni članki, objavljeni v zadnjem tednu, zbujajo skrb in tesnobo v zvezi z nadaljnjo usodo vaše gledališke hiše.
SNG Drama Ljubljana se kot osrednje slovensko gledališče docela zaveda pomena Slovenskega stalnega gledališča Trst – pa ne le v zamejstvu, pač pa tudi v matični domovini, saj ste se v svoji več kot stoletni zgodovini (precej turbulentni in kar nekajkrat prekinjeni) z zavidljivo vztrajnostjo in pogumom zoperstavljali vsem zaprekam in z občudovanja vredno odločnostjo in profesionalnostjo nadaljevali svoje poslanstvo na obeh straneh meje. S tem ste dali gledališki zgodovini neizbrisen pečat - to navsezadnje dokazuje več kot 700 uprizoritev, ki ste jih v teh dolgih letih negotovosti postavili na oder v slovenskem jeziku – ter tako nudili priložnost za kulturno bogatenje tako slovenskemu kot tudi italijanskemu občinstvu.
Nepredstavljivo je, da bi se vas sedaj kar ukinilo. Slovensko stalno gledališče Trst, saj tako obljublja že ime, mora ostati stalno. To dolgujete tako svojim prednikom, plejadi izvrstnih igralcev in igralk, ki so nastopili na vaših odrskih deskah in množicam gledalcev, ki so zvesto polnili vaše dvorane, kot tudi zanamcem, ki potrebujejo kulturno spodbudo in omiko bolj kot kdajkoli doslej.
Predvsem pa vsi skupaj to dolgujemo avtentični potrebi po bogastvu življenja, v katerem ima umetniško (in tudi gledališko) ustvarjanje svoje nujno mesto; raznovrstnosti kulturnega prostora in odprtih možnostih – o katerih tako radi govorijo tudi politiki, pa bi nemara morali zanje storiti več; dialogu med narodi in njihovimi kulturami – ki je danes ena osrednjih paradigem evropske politike, prav vaše gledališče pa je v zadnjih letih pogumno odprlo novo poglavje, ko se je odločilo zanjo; pa tudi suverenosti Slovenije, ki je lahko resnična samo, če zmoremo ohranjati svoj kulturni prostor. Nesprejemljivo je, da bi z izgovori o krizi in birokratskih težavah izgubljali celo tisto, kar je bilo – z napori in trdim delom – že doseženo.
Zato pozivamo vse odgovorne v obeh vladah, italijanski in slovenski, da naredijo ne samo, kar se da, pač pa VSE, da Slovensko stalno gledališče Trst dobi potrebna sredstva in da se mu omogoči nemoteno delovanje.
S toplimi pozdravi solidarnosti,
SNG Drama Ljubljana
Ivo Ban, Ravnatelj
Pozdravlljeni!
Z vsem srcem sem z vami in pripravljen sodelovati pri kakršni koli akciji, ki bi prinesla kaj dobrega.
Žal sem 8.9.2009 na službeni poti in zato žal ne morem izraziti podpore v živo, torej jo izražam zdaj!
Podpiram vse vaše zahteve!
Borut Veselko
Ravnatelj Prešernovega gledališča Kranj
Spoštovani kolegi,
zaradi začetne vaje za nov projekt, Peklensko Pomarančo Anthonyja Burgessa v režiji Matjaža Pograjkca, ki se začne ob isti uri kot vaša konferenca, na žalost s svojo prisotnostjo ne bomo mogli podpreti vaših prizadevanj za rešitev težke nastale situacije. Vseeno pa bi radi izrazili našo veliko solidarnost in prepričanje, da mora SSG v Trstu kot za slovenski in italijanski prostor izjemno pomembna gledališka institucija prejeti ustrezno finančno podporo vseh institucij.
S spoštovanjem,
dr. Tomaž Toporišič
dramaturg SMG
Uršula Cetinski
direktorica in umetniški vodja SMG
Mestno gledališče Ptuj izraža svojo podporo Stalnemu Slovenskemu Gledališčui v Trstu v njegovih prizadevanjih za obstoj in ustvarjanju možnosti za normalno delovanje.
Mestno gledališče Ptuj že od svoje ustanovitve naprej vsa leta odlično sodeluje s SSG Trst, redno izmenjujemo predstave in gostovanja. SSG Trst je pomemben steber narodne zavesti in kulture v zamejstvu in je njegov obstoj pomemben za naš narod.
V MgP iskreno upamo, da bodo pristojni spoznali neprecenljiv pomen SSG Trst in poskrbeli, da bo gledališče obstalo in se razvijalo.
S spoštovanjem,
Peter Srpčič
Direktor
Mestno gledališče Ptuj - Ptuj City Theatre
Spoštovani!
Jaz sem optimist! V minulih 40 letih je bilo takih finančnih kriz kot sedanja kar nekaj. Dobro se spominjam zlasti tiste v prvi polovici osemdesetih. S pomočjo slovenske politike in ob zavzetem angažiranju kolektiva SSG in organizacij zamejskih Slovencev so bile vse krize uspešno rešene in SSG je živel in bo živel še dolgo. Tudi ta kriza mora biti rešena! Le potruditi se je treba in prav to sedaj delajo vsi, ki se zavedajo neprecenljivega pomena SSG za slovensko kulturo, pa tudi za Trst, katerega veliko bogastvo je prav SSG.
Lep pozdrav,
Mitja Rotovnik
Direktor Cankarjevega doma
Želim vam uspeha in pravočasen začetek nove gledališke sezone.
Lep pozdrav
Lidija Koceli
Ravnateljica Kulturnega doma Žalec