V dolgem obdobju razvoja radia smo že skoraj pozabili, da je bil radio do širokega razmaha televizije edini slovenski množični medij, ob katerem so se do sredine šestdesetih let zbirale slovenske družine, slovenski izseljenci in zdomci, da so legendarne oddaje in legendarni posamezniki desetletja živeli kot samoumevna vsakodnevna prisotnost.

Med temi samoumevnostmi je bila tudi slovenska radijska igra. Avtor in režiser Peter Zobec je kar polnih devet mesecev presedel po knjižnicah, arhivih, studiih in na pogovorih z nekdanjimi in sodobnimi ustvarjalci in poslušalci slovenske radijske igre. S tonsko mojstrico Metko Rojc sta izjemno dokumentarno in igrano gradivo razvrstila v šest oddaj in nista le povzemala zgodovine v kronološkem zaporedju. Peter Zobec je ob zvestobi dejstvom izbiral tisto, kar je zanimivo in nostalgično pretresljivo predvsem po svoji čustveni vsebini in zvenu. Rdeča nit oddaj in še danes svež in bogat avtorski pristop v tem žanru so, poleg ustvarjalcev, poslušalci začetkov radia, ki jih je Zobec našel po dramatičnih in detektivskih poteh - do besede so torej prišli tisti, zaradi katerih radio obstaja, in prav pred dvajsetimi leti, ob petinsedemdeseti obletnici slovenske radijske igre, je dokumentarna serija doživela premiero.

Prva oddaja zajema čas med letoma 1928 in 1941. Vanjo so vključeni stari posnetki in na novo posneti odlomki radijskih iger takratnega repertoarja, posebej za to oddajo zrežirani. Takrat so bila besedila igrana v živo, neposredno v eter. Zato so še toliko bolj pomembna pričevanja ob nastanku serije še živečih ustvarjalcev, pionirjev te avtohtone radijske zvrsti, njenih sopotnikov in raziskovalcev.

Čas druge svetovne vojne v drugem delu spregovori o štirih postajah: o italijanski in nemški okupaciji, o ilegalnem odporniškem radiu Kričač in o njegovem nasledniku, Radiu Osvobodilne fronte. Da radio odporniškega gibanja predvaja radijske igre, je zgodovinski fenomen, ki kaže na narodovo moralno in kulturno moč. Predvajali so jih na ljubljanskem radiu pod okupatorjevo peto in na svobodnem partizanskem ozemlju v Beli Krajini.

V tretji oddaji je zajeto prvo povojno obdobje z Radijsko igralsko skupino, ki je v ozadju pomembno sodelovala pri oblikovanju radijskih iger. V tem času namreč še ni bilo magnetofonskih trakov in tudi radijske igre so bile z glasbo in z vsemi zvočnimi efekti izvajane v živo. Člani Radijske igralske skupine so bili neprofesionalni igralci, ki so zasedali drobne vloge, množice, živali, predmete - kar je pač bilo potrebno. Ta pogled tako rekoč iz zaodrja pa hkrati naslika celotno podobo takratnega radia. Opozorimo naj še na izjemen dokument: radijsko priredbo partizanskega mitinga, ki so ga leta 1955 posneli v spomin na desetletnico osvoboditve.

Četrta oddaja bo predstavila največjo zvezdo in legendo slovenskega povojnega radia, Franeta Milčinskega-Ježka. Ohranjenih je nekaj njegovih izjav, o njem in o njegovem delu pa bodo govorili tudi njegovi takratni sodelavci. Slišali boste odlomke iz njegovih iger Strme stopnice in Zvezdica Zaspanka, odlomek iz njegove res legendarne radijske režije Nestroyeve komedije Lumpacij Vagabundus in odlomek iz njegove priredbe Cantervillski strah Oscarja Wilda.

V petem delu Peter Zobec predstavlja fenomen vsestranske radijske ustvarjalke, organizatorke in pedagoginje Silve Danilove. Bila je tako imenovana radijska deklica za vse, za katero ne ve nihče, bila pa je nepogrešljiva v časih, ko ni bilo ne trakov ne posnetih efektov ne vseh drugih, danes že specializiranih poklicev. Bila je neumorna iskalka novih talentov, posebno otrok - kar 156 jih je bilo v njenih igralskih skupinah! - in izvirna režiserka. Ob glasovih njenih sodobnikov boste lahko slišali tudi njen glas, posnet leta 1983.

V zadnji, šesti oddaji, bodo predstavljeni sodobni ustvarjalci, vendar spet ne na običajen način. Čeprav vsak govori le o svoji prvi intimni izkušnji z radiem, oddaja ni le paleta osebnosti, marveč nazorno pričara duha časa, je podoba zgodovine, sestavljene iz drobcev spominov. Slišali boste Frana Žižka, Mirča Kraglja, Mladena Fortiča, Rosando Sajko, Mira Marinška, Cirila Zlobca, Aleša Jana, Gregorja Tozona, Jureta Culiberga, Ireno Glonar, Igorja Likarja, Jožeta Valentiča, Marka Bratuža, Lučko Gruden, Metko Rojc in Gorana Schmidta.

Serijo je poleg že omenjenih dveh pripravil še drugi del ekipe: dramaturg Goran Schmidt ter glasbena opremljevalka in korepetitorka Cvetka Bevc. Uvodni napovednik na besedilo reklamnega oglasa za radio iz leta 1934 je izvedla glasbena skupina Game Over. Serija je bila posneta v studiih Radia Slovenija od marca do septembra 2003.

Preden pa pozorno prisluhnete tej nenavadno pozorni seriji, pa še to: radijska igra je bila med leti 1960 in 1980 odmevna umetniška zvrst. O tem pričajo številne nagrade na domačih in tujih festivalih ter Prešernova nagrada Franu Žižku za življenjsko delo, tudi z njegovim radijskim opusom, pa nagrade Prešernovega sklada, ki jih je prejela vrsta slovenskih radijskih umetnikov: Mirč Kragelj, Rosanda Sajko, Metka Rojc, Aleš Jan in Sergij Verč. To je bilo zlato obdobje radijske igre, čas, ko je človek še utegnil prisluhniti sebi in svetu in ko je bila zato radijska igra priznana in slišana kot umetniška zvrst. V sedanjosti se namreč, tako kot številni mediji v zasičeni medijski krajini, trudi za pozornost poslušalcev, vendar njeni ustvarjalci ostajajo optimistični: Še zmeraj je slovenska radijska igra konkurenčna na mednarodnih festivalih te zvrsti, število poslušalcev na zahtevo in v podkastih pa radijsko igro uvršča med najbolj poslušane radijske vsebine.

Spored posameznih delov serije vsakič ob ponedeljkih ob 22.05 na programu Ars:

2. oktober: 1. del – od začetka do druge svetovne vojne
9. oktober: 2. del – Druga svetovna vojna
16. oktober: 3. del - Radijska igralska skupina v prvem povojnem obdobju
23. oktober: 4. del – Fenomen Ježek
30. oktober: 5. del – Fenomen Silva Danilova
6. november: 6. del - Sodobni ustvarjalci slovenske radijske igre

Vsak del bo še 30 dni po predvajanju dostopen na spletu in na podkastih RTV Slovenija.