Kot so zapisali v sporočilu za javnost, Cankarjev roman Na klancu iz leta 1902 velja za eno najpomembnejših del slovenske moderne. Skozi usodo Francke tematizira revščino, družbeno neenakost in življenje na podeželju ob prelomu 20. stoletja. "Avtorski projekt Na klancu (45.9652 stopinj severno, 14.2959 stopinj vzhodno) ta vprašanja premisli v sodobnem kontekstu ter raziskuje, kako se je življenje na podeželju spremenilo in s kakšnimi izzivi se sooča danes," so sporočili iz celjskega gledališča.
Na poti proti Vrhniki bodo gledalci vstopili v prostor Cankarjevega romana, se sprehajali po krajih, kjer je nekoč živela Francka, ter srečali ljudi, ki danes obdelujejo zemljo, in odkrivajo pokrajino, ki jo je čas temeljito preoblikoval.
"Tam, kjer so nekoč stale hiše, danes poteka avtocesta; tam, kjer se je odvijalo vsakdanje življenje romana, stojijo bencinske črpalke, trgovine in kavarne." Uprizoritev po njihovih navedbah skozi raziskovanje teh prostorov odpira razmerje med zgodovino in sedanjostjo ter se sprašuje, kako se je svet, ki ga opisuje Cankar, spremenil in kaj je v njem ostalo enako.
Po besedah režiserja Tina Grabnarja je Cankarjev roman v veliki meri avtobiografski, zato so začeli raziskovati povezave med literarnim prostorom in resničnimi kraji, ki so zaznamovali njegovo življenje. Zanimalo jih je, kako se zgodba iz romana sreča z današnjim prostorom in časom.
"Roman Na klancu je nastal v času začetkov kapitalizma, mi pa danes živimo v njegovih skrajnih oblikah. Zato predstava vzpostavlja dialog med dvema časoma - med svetom, ki ga opisuje Cankar, in svetom, ki ga živimo danes. Ob tem se odpira vprašanje, kako ostati etičen, človeški in sočuten v družbi, ki od posameznika pogosto zahteva predvsem boj za preživetje," so navedli režiserjeve besede.
Uprizoritev se začne na ploščadi pred gledališčem, kjer gledalce sprejmejo trije pripovedovalci, ki jih upodabljajo Tina Resman, Žan Brelih Hatunić in Urban Kuntarič. Zgodba se nato odvija na avtobusu in različnih lokacijah po Sloveniji, kjer se Cankarjev svet srečuje z realnim svetom, s sodobnimi prizori in vprašanji današnje družbe. "V središču uprizoritve je vprašanje dediščine - kaj podedujemo od družine, prostora, družbe ter časa, v katerem živimo, in kaj zapuščamo prihodnjim generacijam," še piše.
V predstavi poleg omenjenih nastopajo tudi Lucija Harum, Rastko Krošl, Barbara Medvešček, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik, Tarek Rashid, Lovro Zafred in Branko Završan. Ustvarjalsko ekipo med drugim sestavljajo še dramaturga Benjamin Krnetić in Mojca Redjko, scenografka Sara Slivnik in kostumografka Tina Bonča.
Prve ponovitve predstave napovedujejo v juniju.