Dolenčić, ki je Seviljskega brivca pred nekaj leti režiral v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, je dejal, da pomeni ljubljanska uprizoritev še korak naprej od zagrebške. V Ljubljani bodo opero izvedli v slovenskem jeziku v prevodu Nika Štritofa. Prevod je po Dolenčićevih besedah izvrsten. Je pa ob tem opozoril, kako težavno je prevajanje opernih del iz italijanščine, jezika, ki ga je najlažje peti. Sam meni, da je kljub temu komične opere potrebno prevajati, saj jih pevci, ki jih lahko pojejo v domačem jeziku, začutijo drugače ter jih lahko odpojejo bolje.

Tenorist Dejan Maksimilijan Vrbančič v predstavi poje Grofa Almavivo, katerega vlogo je prevzel tudi v zagrebški uprizoritvi pod Dolenčićevo režijsko taktirko. Ljubljanska uprizoritev je po njegovih besedah nadgradnja zagrebške, je bolj izpopolnjena in režijsko na višjem nivoju. Več je tudi igre.

Baritonist Jože Vidic, ki poje Figara, pa je poudaril, da je omenjena vloga izziv za vsakega baritonista. Je razgibana in tehtna ter od pevca zahteva njegov maksimum. Figara je označil kot veselega, razposajenega burkeža, ki se v življenju znajde in iz vsake situacije potegne kar največ.

Figara pojeta še Ivan Andres Arnšek in Slavko Savinšek, Grofa Almavivo pa Martin Sušnik k.g., vlogo Rozine pojejo Elena Dobravec, Gordana Hleb k.g. in Norina Radovan.

Seviljski brivec (1816) velja za vrh in hkrati veličasten sklep buffo opere, nekoč izjemno popularne zvrsti. Opera je nastala po libretu, ki temelji na priljubljeni komediji Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa Seviljski brivec, in je eno najpogosteje izvajanih del v operni literaturi. To je mogoče pripisati čaru duhovite glasbe, polne dopadljivih, mestoma ostro ritmiziranih melodij in značilnih vihravih ansambelskih finalov, solistične arije pa so že zdavnaj postale paradne točke basistov, koloraturnih mezzosopranistk in baritonistov, so o predstavi zapisali v ljubljanski Operi.

Dirigentska taktirka bo v rokah Lorisa Voltolinija, scenografka predstave je Dinka Jeričević, kostumografka Ana Savić Gecan, kot koreografka je sodelovala Mateja Pučko, dramaturginja predstave je Tatjana Ažman.

Dolenčić je doslej režiral že 41 opernih predstav na Hrvaškem, v Sloveniji, Veliki Britaniji, ZDA in na Kitajskem. V ljubljanski Operi je režiral Offenbachove Hoffmannove pripovedke (1992), triptih Puccinijevih oper Plašč, Sestra Angelika in Gianni Schicchi (1993), Debussyjevo opero Pelleas in Melisanda (1997) ter operi Oedipus Rex Stravinskega in Trionfo di Afrodite Carla Orffa (1998), na odru Festivala Ljubljana pa Adamičevo Sneguljčico (1993).