Pravljica vsebuje vprašanje bogastva, modrosti, hipokrizije religij, prevare sveta, laži sveta, vse to, kar je v današnjem času še vedno sodobno in privlačno. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal Peternelj, je zelo kompleksna, saj prepotuje skozi veliko različnih svetov. Zato se je sprva spraševal, ali je pravljico sploh mogoče postaviti na oder, vendar pa ga je vznemirila prav ta njena strukturiranost, zaradi katere se je odločil, da jo postavi na oder.

Peternelj je pravljico v prevodu Cirila Kosmača na oder postavil v, kot je dejal, dokaj preprosti obliki pripovednega tipa z gledališkimi elementi. Za dramatizacijo je poskrbel skupaj s svojima igralskima kolegoma Blažem Šefom in Tino Vrbnjak, ki se mu bosta pridružila tudi na odru.

Postavitev je po režiserjevih besedah zelo skromna in asketska. V prvem planu je besedilo, saj si želi, da bi gledalci dobro sledili toku zgodbe. Kostumografija je pravljična in čarobna, scenografijo pa določa minimalizem - za pravljično vzdušje poskrbijo barve in luči. Predstava se sicer konča romantično, tako kot pri Romeu in Juliji, je razkril Peternelj.

Sceno je oblikovala Ema Kugler, kostume Barbara Stupica, glasbo je podpisal Aldo Kumar. Predstava je namenjena gledalcem od desetega leta starosti dalje, ker pa je literatura simbolizma in dekadence, kamor sodi Wilde, primerna tudi za odrasle, se utegne zgoditi, da bo požela tudi zanimanje starejših, meni direktorica Slovenskega mladinskega gledališča Uršula Cetinski.

To je sicer druga predstava, ki je nastala v koprodukciji s Škuc gledališčem, in prva v koprodukciji z Zavodom Projekt Atol. S Škucem je mladinsko gledališče sodelovalo že pri predstavi Amado mio, ki je prav tako nastala pod Peterneljevim režijskim vodstvom in je prepotovala pot od Čila do Italije in Makedonije.