Matoh zna biti "znotraj svoje sugestivne, nemalokrat silovito izražene ustvarjalne svobode izvrsten partner, igralec, ki sleherno vlogo oblikuje kot sklenjeno celoto, osmišljeno v celoviti interpretaciji uprizarjanega dramskega dela", je med drugim pisalo v obrazložitvi Borštnikovega prstana, ki ga je prejel leta 2004. Poleg najvišje igralske nagrade je prejel še tri Borštnikove nagrade in številna druga priznanja.
Svojo igralsko kariero je začel v Šentjakobskem ljubiteljskem gledališču in Lutkovnem gledališču, nakar se je odločil za študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, ki ga je zaključil z vlogo Točaja v Strniševih Žabah. Za to kreacijo je leta 1980 prejel študentsko Prešernovo nagrado, nagrado Festivala malih scen v Arezzu in študentsko nagrado Sklada Staneta Severja.
Ob vlogah, ki jih je pozneje ustvaril na odru matičnega novogoriškega gledališča, se je vključeval tudi v druge ansamble, od kranjskega Prešernovega gledališča, Mestnega gledališča ljubljanskega, ljubljanske Drame do Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
V svoji poklicni igralski karieri je ustvaril okrog 100 vlog, veliko velikih, magistralnih vlog, v širokem izraznem razponu od klasične prek moderne do sodobne svetovne in slovenske dramatike.
Med igralskimi mojstrovinami, s katerimi je bogatil primorsko gledališče, velja omeniti vlogo Frana Levstika v igri Matjaža Kmecla Levstikova smrt v režiji Dušana Mlakarja, vlogo Petra Pajota v Strniševih Ljudožercih v režiji Mileta Koruna in Oglejskega patriarha v Smoletovem Krstu pri Savici v režiji Janeza Pipana.
Zaigral je tudi v nekaj slovenskih filmih.