Žiga Divjak je na novinarski konferenci povedal, da je bila, ker je predstava mednarodna koprodukcija, logična tudi izbira teme. Podnebna kriza namreč zadeva vse. Za izhodišče je vzel občutek, da krize, čeprav se zavedamo njene resnosti, kot da na nek nek način ne moremo čisto dojeti. Če smo v drugih bojih pripravljeni poseči po radikalnejših sredstvih ter se jasno in glasno, pa tudi nasilno, zoperstaviti posegom v naša življenja, pri podnebni krizi vlada manko.

Pri ustvarjanju predstave so ustvarjalci  izhajali iz misli, ki jih je v svoji knjigi How to Blow Up a Pipeline (Kako razstreliti naftovod) zbral švedski avtor Andreas Malm, ki govori o tem, "kako se okoljski boj ne bi smel bati tega, da postane nekoliko radikalnejši, če hočemo imeti prihodnost kot človeštvo".

Po režiserjevih besedah danes tudi ne moremo več ločiti podnebne krize od begunske, saj se večina ljudi, ki jih označujemo kot ekonomske migrante, zaradi poplav ali suš preprosto ne more več preživljati tako kot predniki in je prisiljena iskati boljše življenje drugje. V podnebni krizi najhujše breme nosijo tisti, ki so najmanj odgovorni za stanje sveta, je poudaril režiser. –Besedilo predstave so soustvarili režiser in igralci. Sproti so razvijali format, videz in dramaturgijo predstave. "Izhodišča so bila zelo jasna, a smo imeli dovolj poguma, želje in ustvarjalnosti, da smo plavali po materialu in iskali tisto, kar je zadaj,"

Glasbo in oblikovanje zvoka podpisuje Blaž Gracar. Glasbo je označil kot "nekoliko industrijsko", organski zvoki so preobraženi skozi kovinske efekte. V konceptualnem smislu je skušal doseči težo, ki bi predstavljala bližajoče se nevarnost, kateri se na da pobegniti, je pojasnil.

Igralka Maya Sara Unger, ki prihaja iz Avstrije, je povedala, da je bil že od začetka procesa zelo jasen občutek skupnosti, kar je bila drugačna gledališka izkušnja od tistih, ki jih je vajena iz avstrijskega gledališkega okolja. Meni tudi, da je bil način, na katerega so se lotili predstave, najboljši v smislu, kako pristopiti k obravnavani temi. Igralka Mina Palada, ki prav tako prihaja iz Avstrije, je dodala, da so se tekom ustvarjanja predstave spremembe zgodile tudi v njih samih.

Umetnik Damir Avdić, ki prav tako nastopa v predstavi, je med drugim povedal, da so na vaje prihajali "z lastnimi performansi, ki so nato mesto našli v predstavi". Igralka Draga Potočnjak pa je poudarila, da je Divjakovo gledališče prelomno v smislu, da se ukvarja z relevantnimi življenjskimi temami. Stanje v svetu je v več pogledih alarmantno, užitek in lagodje sta na voljo le peščici ljudi, zato tudi gledališče po njenem prepričanju ne more nuditi več samo tega, še vedno pa je lahko zelo ustvarjalno in nudi velik estetski užitek.

V igralski ekipi sta še Vito Weis in Gregor Zorc. Dramaturg je Goran Injac, scenograf Igor Vasiljev, kostumografinja Tina Pavlović, Andreas Malm je bil tudi strokovni sodelavec predstave, oblikovanje svetlobe ima na skrbi David Orešič. Predstava je večinoma v angleščini, deloma tudi v slovenščini in bosanščini.