Na Simpoziju se bodo predstavili uveljavljeni dramaturgi, ki delujejo na različnih področjih. V svojih referatih bodo orisali kreativne pristope in nas seznanili tudi z raznolikostjo svojih ustvarjalnih karier. Nekaj časa bomo namenili tudi odprti debati med udeleženci simpozija in obiskovalci.
Izhodišče tokratnega strokovnega srečanja je dramaturgija, veda, za katero je značilna ena najkompleksnejših poklicnih definicij med strokami s področja uprizoritvenih umetnosti. Ne le zaradi raznolikih izkušenj, ki jih imajo dramaturgi po svetu, temveč tudi zaradi neprestanega odkrivanja novih področij tega poklica.
Urnik :
10.00: Otvoritev simpozija
10.15-10.35: Synne K. Behrndt (Velika Britanija): Dramaturg in pojem uporabnosti
10.45-11.05: dr. Tomaž Toporišič: Singularnost in mnoštvo. Za emancipirano dramaturgijo.
11.15-11.35: dr. Regine Elzenheimer (Nemčija): Dramaturgija glasbenega gledališča v času postdramske spremembe paradigem
11.45-12.00: Odmor za kavo
12.00-12.20: Tatjana Ažman: Dramaturgija žanrov – prevajanje dramaturgije
12.30-12.50: dr. Shelley Orr (ZDA): Dramaturgija v ZDA
13.00-13.20: Magnus Florin (Švedska): O dramaturgu kot stalnem članu gledališča
13.30-15.00: Odmor za kosilo
15.00-15.20: Ursula Werdenberg (Švica): Dramaturg v mestnih in nacionalnih gledališčih
15.30-15.50: mag. Diana Koloini: Dvaindvajset misli ob dvaindvajsetih letih praktičnega dramaturškega dela
16.00-17.00: Zaključna diskusija simpozija
Udeleženci bodo spregovorili tudi o tem, kako bi dramaturgovo delo sploh lahko natančno definirali; kako dramaturg vpliva na teorijo in prakso uprizoritvenih umetnosti; kaj sploh je tisto, kar dela to simbiozo tako neberljivo; ali je res, da je poklic dramaturga obstajal celo, preden je bil v sodobnem gledališču zares vzpostavljen poklic režiserja; kaj natančno se je potem zgodilo, da je ravno ta gledališki profil tolikokrat preverjan, tako s stališča svojega pomena kot tudi uporabnosti; ali so tovrstno disperzijo svoje ustvarjalne širine ustvarili dramaturgi sami, medtem ko so iskali nove kreativne postopke, ali pa je vse skupaj le del najnavadnejšega evolucijskega procesa.
Poskušali bomo odgovoriti na vprašanje, ali je dovolj, če trdimo, da je naloga dramaturgije praktično in teoretično ustvarjalno delovanje pri predstavah, performansih, koncertih, festivalih, posebnih dogodkih, teoretično in praktično črpanje zgodovinskih, statističnih, biografskih in uprizoritvenih podatkov ter raziskovanje uprizoritvenih umetnosti, prevajanje, dramska pisava in ustvarjanje novih del, ali celo kaj drugega in kaj več … In na tem mestu se srečamo še z enim od najpomembnejših dejstev sodobnega gledališča. Dramaturgi so namreč močni oblikovalci javnega mnenja, saj so nenazadnje podvrženi nenehnemu iskanju smisla v vsem, s čimer se srečujejo. Pa naj se to iskanje zgodi v procesu načrtovanja gledališke sezone ali pri dajanju odgovorov na repertoarne odločitve, vse od sklepanja majhnih strateških potez pa do upravičevanja številnih umetniških, včasih celo političnih odločitev. Toda … ali dramaturgi v svojem poklicu sploh lahko hkrati uživajo in so vizionarji novih priložnosti? Ali je poklic dramaturga zares tako posvečeno poslanstvo, da se nam ni potrebno pritoževati nad njegovim statusom in prepoznavnostjo …
Povabilu k sodelovanju so se odzvali: Synne K. Behrndt iz Velike Britanije, Shelley Orr iz Združenih držav Amerike, Ursula Werdenberg iz Švice, Regine Elzenheimer iz Nemčije, Diana Koloini in Tatjana Ažman in Slovenije ter Magnus Florin iz Švedske in Tomaž Toporišič iz Slovenije.
Pripravljalni odbor:
Tatjana Ažman (Slovenski center ITI / ZDUS)
Staša Mihelčič (Slovenski center ITI / ZDUS)
Alja Predan (Festival Borštnikovo srečanje)
Tomaž Toporišič (SMG in FHŠ Univerze na Primorskem)
Synne K. Behrndt (Univerza v Winchestru, Velika Britanija)