Pri svetu javnega zavoda se število članov z devet zmanjša na sedem. Zmanjša se tudi število članov, ki jih neposredno imenuje ustanovitelj, s čimer se zmanjša vloga politike v najvišjem organu upravljanja zavoda, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
Strokovni svet je sestavljen iz predstavnikov področij umetnosti, ki sestavljajo program CD in jih neposredno imenujejo institucije s področja umetnosti. V še vedno sedem članski svet, v katerem so trije člani predstavniki delavcev, preostale člane po novem imenujejo Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, in sicer vsaka akademija po enega.
Spremembe akta o ustanovitvi javnega zavoda CD glede pomočnikov direktorja pa so pripravljene na način, ki je običajen za ostale javne zavode v kulturi. Po novem je mandat pomočnikov direktorja vezan na mandat direktorja javnega zavoda. Ker pa je trenutna situacija v CD glede tega nekoliko specifična - pomočniki generalnega direktorja imajo mandate, ki niso vezani na mandat direktorja - spremembe zajemajo tudi prehodno rešitve. Tako ob nastopu novega generalnega direktorja nadaljujejo svoje delo dosedanji pomočniki direktorjev.
Ta ukrep bo po prepričanju ministrstva omogočil kontinuiteto poslovanja in dal možnost, da se novi generalni direktor seznani z delovanjem zavoda. Novi generalni direktor ima možnost imenovati na mesta pomočnikov direktorja dosedanje pomočnike ali izbrati nove. Da bo onemogočena poljubna menjave pomočnikov direktorja med samim mandatom, je ob zamenjavi pomočnika direktorja predvideno predhodno soglasje sveta zavoda.
Kot pogoj za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja je sedaj zahtevanih tudi najmanj pet let delovnih izkušenj na področju kulture, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Generalni direktor CD Mitja Rotovnik meni, da je sprememba ustanovitvenega akta CD nepotrebna. Kot je zapisal v pismu bralcev, objavljenem v sredini izdaji Dnevnika, Cankarjev dom nikoli ni bil "organizacijski unikum med vsemi drugimi zavodi" v negativnem smislu, pač pa je bil vseskozi vzorno voden, organiziran in finančno uspešen.
Glede izvajanja javne kulturne službe je bil in je dosledno usklajen z zakonodajo te države. CD tudi nikoli ni imel ustanovitvenega akta, ki bi bil oblikovan po meri direktorja Mitje Rotovnika, je zapisal.
Najbolj se mu sicer zdi problematično urejanje položaja pomočnikov generalnega direktorja na način, kot to velja za druge javne zavode na področju kulture, kjer so pomočniki vezani na mandat generalnega direktorja.
Kot je zapisal v pismu bralcev, krovni kulturni zakon takega določila nima, res pa je, da v ustanovitvenih aktih drugih kulturnih zavodov stoji določilo o vezanju mandatov pomočnikom direktorja na mandat direktorja. Vlogo in položaj pomočnikov generalnih direktorjev bi bilo po njegovem prepričanju treba v pripravah zakona šele skrbno proučiti in poiskati produktivne rešitve.
STA, 6. 12. 2013
Vlada sprejela novi ustanovitveni akt Cankarjevega doma
:
:
STA, SiGledal,
10. 6. 2024
Napoved gledaliških dogodkov od 10. 6. do 16. 6.
STA,
7. 6. 2017
Stara elektrarna v novo petletko pod vodstvom Bunkerja