Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, je bil Simon legenda ameriškega gledališča, zaslužen za oblikovanje ameriškega humorja v 60. in 70. letih minulega stoletja, podobno kot to vlogo pripisujejo Woodyju Allenu. Pisal je predvsem o vsakdanjem življenju povprečnega Američana v velikem mestu, tegobah navadnih ljudi in družinskih sporih.
Slovensko občinstvo ga je lahko spoznalo prek farse Govorice iz leta 1988, ki jo je leta 2013 priredilo Slovensko ljudsko gledališče Celje. Opisana je kot "imenitna komedija zmešnjav, nesporazumov in sumničenj, ki izhajajo iz želje, da bi ugledni meščani za vsako ceno zaščitili svoje dobro ime".
V gledališkem listu uprizoritve Govorice Tatjana Doma zapiše, da je Simon v svojih igrah "razgaljal človeške slabosti in občinstvo pripravil do tega, da se je smejala svojim slabostim, napakam in neumnostim". Njegovi liki so večinoma Judje, Newyorčani in pripadniki ameriškega srednjega razreda.
Njegove igre so večinoma avtobiografske, saj je pri pisanju črpal iz lastnega življenja. Rodil se je 4. julija leta 1927 v Bronxu v New Yorku in odraščal v predelu Washington Heights na severnem Manhattnu v času velike depresije, ki je izbruhnila dve leti po njegovem rojstvu. Izhajal je iz judovske družine. Z očetom in materjo, katerega zakon je bil ves čas na robu ločitve, tudi zaradi finančnih težav, je bil pogosto v sporu.
Pred družinskimi prepiri se je pogosto zatekal v knjižnico in kino. Oboževal je zgodnje filme Charlieja Chaplina in Busterja Keatona. Po nekaj letih med rezervisti zračne enote ameriške vojske in po zaključku srednje šole je začel pisati komedije za radio in televizijo, denimo za oddajo komika Sida Caesarja Your Show of Shows.
Kasneje se je posvetil gledališkemu svetu, preboj na Broadway mu je uspel z igro Come Blow Your Horn (1961). Kot piše Tatjana Doma, ga je pri tej komediji navdihnil njegov in bratov odhod od doma in njuna želja, da si ustvarita lastno življenje. Že ta komedija vsebuje vse, kar je kasneje postalo Simonov zaščitni znak - duhovite dialoge, večplastne like in srečen konec. Leta 1963 je komedija doživela filmsko upodobitev s Frankom Sinatro.
Istega leta je Simon napisal romantično komedijo o mladem zakonskem paru, ki se navaja na skupno življenje, Barefoot in the Park. Kritiško dobro sprejete in komercialne uspešnice so postale še že omenjena komedija The Odd Couple, ter The Sunshine Boys (1972) in Lost in Yonkers (1990).
Številne njegove igre so našle svoje mesto v Hollywoodu. Leta 1967 je komedija Barefoot in the Park doživela tudi filmsko upodobitev z Robertom Redfordom in Jane Fonda - Bosa v parku. Za vlogo v filmu Dekle za slovo (1977) po komediji The Goodbye Girl si je Richard Dreyfuss prislužil oskarja, za film Čuden par po igri The Odd Couple, ki je na velikem platnu zaživel leta 1968 in sta v njem zaigrala Walter Matthau in Jack Lemmon, pa je Simonu prinesel prvo nominacijo za oskarja. Komedijo so priredili tudi za televizijo, predvajali so jo pet sezon (1970-75).
Za svoje delo je prejel številne ugledne nagrade - štiri nagrade tony, Pulitzerjevo nagrado za dramo (1991) in nagrado Marka Twaina. Je pisec, ki je skupno prejel največ nominacij za nagradi tony in oskar. Leta 1983 so Alvin Theatre na Broadwayu preimenovali v Neil Simon Theatre.
"Bil je pisatelj in umetnik, ki ni prenehal raziskovati svoje notranjosti in odkrivati novih stvari. Pisal je vsak dan in našel povezavo v vseh nas," je za AFP povedal Simonov dolgoletni prijatelj Bill Evans, ki je sporočil vest o smrti.