V newyorškem Brooklynu rojeni Cohan je bil v svojih dvajsetih, ko se je udeležil plesnega klasa z Martho Graham, ki danes velja za eno najpomembnejših ameriških plesalk in koreografinj sodobnega plesa. Leta 2019 je Cohan za The Guardian dejal, da ga je tedaj spreletelo, da bo ples to, kar bo počel vse življenje.
Cohan se je v London preselil leta 1967. Tedaj je postal prvi umetniški direktor prizorišča The Place, hkrati pa je tesno sodeloval z drugim velikanom britanskega sodobnega plesa Robinom Howardom v London Contemporary Dance School in v London Contemporary Dance Theatre. Z obema je sicer v svojem londonskem obdobju sodelovala tudi ikona slovenskega sodobnega plesa Ksenija Hribar.
Cohan in Howard sta spremenila odnos do plesa v Veliki Britaniji. Gledalce sta vabila, naj odkrijejo novo plesno gibanje, ki sega preko baletnih okvirov. Skupina London Contemporary Dance Theatre pa se ni omejila zgolj na londonsko občinstvo, temveč je organizirala redne turneje po Veliki Britaniji, da bi se čimveč ljudi seznanilo z njihovim delom.
Kot zelo vpliven pedagog in zagovornik sodobnega plesa je Cohan pomembno vplival na številne generacije sodobnih plesalcev. Tudi na koreografa Richarda Alstona, ki je danes umetniški vodja The Place. Alston se je spominjal Cohanovih neverjetnih pedagoških in vodstvenih veščin. Spomnil je tudi, da je Cohan v sodelovanju z oblikovalcem Johnom B. Readom domislil novo postavitev luči, ki je za vselej spremenila pojavnost plesa na odru.
Cohan je prispeval koreografije še za mnoge priznane plesne skupine, kot so Škotski balet in Batsheva Dance Company. Leta 2019 mu je bil dodeljen viteški naziv za prispevek k plesu in koreografiji. Aktiven je bil še v svojih 90. letih. Za njegov 90. rojstni dan je Alstonova plesna skupina postavila na oder Cohanovo koreografijo Sigh, pred dvema letoma pa je ustvaril tudi koreografijo Communion za skupino Yorke Dance Project.