Zupan je v zaporu preživel sedem let. V njem je, kot piše v gledališkem listu, napisal 60.000 verzov in jih redno tihotapil na svobodo. Ifigenija Simonović jih je kasneje uredila v 25 pesniških zbirk. Med njegovo zaporniško zapuščino so bili tudi notni zapisi znanih predvojnih šlagerjev, melodije, za katere je zapisal nekaj pesmi.

Po Kovačičevem mnenju je v zaporu "strastno in besno pisal, da ohrani duha in obrne nesrečo sebi v prid, kajti kasneje večkrat toži za temi težkimi časi, ko je telo bilo zaprto, a duh je bil neobremenjen in svoboden".

Kot je povedal, sta z Mavričevo, ki je motor projekta, odločila predstaviti napetost med šlagerji in pesmimi. Besedila, ki jih je napisal na tedanje popularne pesmi, po njegovih besedah predstavljajo "oni svet onstran rešetk, ki je že prav kičast v svoji neobveznosti do bivanja", druge pa so eksistencialne pesmi o pritiskih na posameznika in ječi ter o tem, kakšno vrednost ima življenje.

Izbrala sta 13 pesmi: šest je Kovačičevih uglasbitev, sedem pa variacij na šlagerje, na katere se je skliceval Zupan. "Vita je pristopila k izvedbi teh fosilnih drobcev šansonjersko, kajti popularnost je prekrila patina časa," je prepričan Kovačič.

Na vprašanje, kaj bo pri koncertu gledališkega, pa Kovačič odgovarja: "Temeljne so pesmi, vse ostalo je le nakazano. Še najbolj 'gledališko' deluje potek pesmi, ki poskušajo povezati raznorodne pesmi v zgodbo. Zupan je bil pred svojim časom in zato je to bolj notranja geografija kot refleksija dobe, čeprav se čas jasno kaže: na eni strani sentimentalnost težkih povojnih časov in na drugi olajšanje ob koncu vojne. Zupanov problem je svoboda in ravno ta je naletela na omejitve in negodovanje tedanje družbe in države."

"Če je Vitomil Zupan v takih razmerah našel smisel, potem so naše težave zlahka rešljive in kot kaže, iskanje smisla omejuje le naša lenoba," je navedel sporočilo koncerta, na katerem bodo sodelovali še glasbeniki Jaka Pucihar (klavir), Anže Langus Petrović (kontrabas), Jure Rozman (bobni) in Gašper Konec (harmonika).

Za odrsko zasnovo in luč je poskrbel Andrej Stražišar, za kostume Alan Hranitelj v sodelovanju z modno oblikovalko Urško Drofenik, za gib pa Branko Potočan, so sporočili iz Cankarjevega doma.