Zgodovinski roman Visoška kronika, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti, Tavčarja je prehitela smrt, za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme - 30-letna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov - po veliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme, so o delu zapisali v ljubljanski Drami.

Lorencijeva režija Visoške kronike je od premiere januarja lani doživela že skoraj 50 ponovitev. Režiser je ob premieri dejal, da gre za predstavo o iskanju ljubezni: "Gre točno za to, kako ljubiti."

Ob nedavni predstavitvi uprizoritve na Visokem je igralka Nina Ivanišin poudarila, da k njej pristopajo povsem drugače, saj bodo gostovali na posestvu, ki je polno Kalanovih in Tavčarjevih zgodb. Igralec Klemen Janežič pa je ocenil, da bo gostovanje na Visokem vrhunec življenja predstave: "Mislim, da se tega vsi izredno veselimo in da je to eden najlepših dogodkov za zaključek gledališke sezone." Predstava je zastavljena kot intimno spektakelska, je dodal igralec Aljaž Jovanović in pojasnil, da na oder stopajo kot igralci in ne kot liki ter da pripovedujejo Visoško kroniko in skozi zgodbo prehajajo v različne like.

V predstavi igrata še Tamara Avguštin in Janez Škof. Pri njeni postavitvi je sodelovala Lorencijeva stalna avtorska ekipa: dramaturg Matic Starina, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, skladatelj Branko Rožman, oblikovalec luči Pascal Merat, koreograf Gregor Luštek in lektorica Tatjana Stanič. Kot asistenta režiserja sta tokrat sodelovala Mirjana Medojević in August Braatz.

Nocojšnja predstava na prostem je ena od dveh, s katerimi se v Poljanah poklanjajo 100-letnici izida Visoške kronike. V začetku meseca so namreč že izvedli dramatizacijo dela v poljanskem narečju, ki jo je pripravilo Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane nad Škofjo Loko.