Po besedah umetniškega direktorja Opere Marka Hribernika je Falstaff opera za sladokusce, svojo odločitev za uvrstitev v repertoar pa je na novinarski konferenci pojasnil z besedami, da je Falstaff opera, ki si jo mora privoščiti vsako resno operno gledališče in je izziv za vsako operno hišo.
Falstaff, ki je tokrat nastal v koprodukciji z gledališčem Teatro Goldoni iz italijanskega Livorna, se na ljubljanski oder vrača po 31 letih.
Pod režijo se podpisuje umetniški direktor omenjenega gledališča Emanuele Gamba. Orkester bo vodil priznani italijanski dirigent Marco Guidarini, sicer glavni dirigent opernega gledališča v poljskem Poznanju.
Kot je režiser Gamba, ki je Falstaffa tokrat postavil v cirkus, zapisal v gledališkem listu, se zdi, da je zadnje Verdijeva opera zasnovana na dveh različnih ravneh. Prvi del je stvarno dogajanje, ki je postavljeno nasproti drugemu delu. Ta je popolnoma nerazumski in se spogleduje z bajko in legendo in skupaj z domišljijskimi preoblekami ustvari nezdružljivo slogovno nasprotje vsemu, kar se v tej operi zgodi prej. Falstaff je po njegovih besedah ostra in dobro premišljena komedija, značilna za akcijsko gledališče.
V naslovni vlogi Falstaffa se tokrat predstavljata prvak ljubljanske Opere Jože Vidic in gostujoči solist iz Beograda Nebojša Babić.
Iz beneškega gledališča Le Fenice prihajata scenograf Massimo Checchetto, ki je tudi umetniški vodja beneškega karnevala, in kostumograf italijansko-argentinskega rodu Carlos Tieppo.
Libreto po Shakespearovi komediji Vesele ženske windsorske in odlomkih kraljevske igre Henrik IV. je napisal italijanski pesnik, pisatelj in skladatelj Arrigo Boito (1842 - 1918). Po Hribernikovih besedah gre za krasen libreto z neverjetnimi čustvenimi stanji, ki ji je potrebno prenesti na oder. Kot zanimivost je omenil, da bi ta opera lahko nastala že mnogo prej, saj jo je načrtoval že Wolfgang Amadeus Mozart (1756 - 1791), a je avstrijskega skladatelja prehitela smrt.
Po besedah dirigenta Guidarinija uvrstitev Verdijevega Falstaffa izkazuje pogum pri krojenju umetniškega repertoarja in kaže na ambicioznost posamezne operne hiše. Za uprizoritev tega dela sta po njegovih besedah potrebna tako precejšen umetniški napor vseh nastopajočih kot tudi kolektivno delo celotnega ansambla.
Okolje, v katerega je režiser Gamba postavil tokratnega Falstaffa, je cirkus. Falstaff je po njegovih besedah tudi hommage izjemnemu Verdijevemu opusu in hkrati veliko darilo človečnosti s sporočilom, da je ljubezen gonilna sila življenja. Zgodbo opere je v cirkus postavil nekoliko po vzoru kinematografije italijanskega režiserja Federica Fellinija oziroma italijanske sodobne kinematografije.
Za cirkus se je odločil tudi, da je lahko glavni lik kot kralja v lastnem kraljestvu, ki ima v rokah usodo in življenje svojih podložnikov, umestil v središče. Pri tem se je osredotočil tudi na osrednjo značilnost cirkusa, ki, kot je dejal, v bistvu odseva navidezno radost, v resnici pa v ozadju predstavlja zelo kruto, zelo zahtevno in grobo življenje, ki ima moški karakter.
Prvak ljubljanske Opere Vidic, ki mu opera Falstaff ni neznanka, saj se je z njo prvič srečal pred 16 leti, je pa to njegova prva vloga Falstaffa, je menil, da mora operni pevec za to vlogo dozoreti tudi po človeški plati in pripomnil, da je to najverjetneje ena njegovih zadnjih velikih vlog.
Da so za vlogo Falstaffa potrebne določene življenjske izkušnje, je menil tudi gostujoči basbaritonist Babić, za katerega je to že drugi Falstaff. Za prvega je bil lani v Srbiji nagrajen. Danes je povedal, da sam v ospredju Verdije opere vidi odnos med moškimi in ženskami, ter da opera slavi življenje.
Krstna izvedba Falstaffa je bila 9. februarja 1893 v milanski Scali in je požela velik uspeh.
V Ljubljani je bil Falstaff prvič uprizorjen 22. aprila 1939 v režiji Mirka Poliča, sledile so postavitve v sezonah 1951/1952, 1977/1978 in 1993/1994 v režiji Vinka Möderndorferja.
Po današnji premieri je Falstaff ta mesec še šestkrat na sporedu do 12. oktobra.