STA, 29. 3. 2017

Verdijev Trubadur vrhunec letošnje sezone mariborske Opere

Vrhunec letošnje sezone Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor predstavlja vedno priljubljena opera Trubadur italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija. Veličastno glasbenogledališko delo bo po besedah režiserja Filippa Tonona v vsem svojem blišču ponovno zaživelo na mariborskem odru v petek pod taktirko Lorisa Voltolinija.
Foto: Tiberiu Marta
Foto: Tiberiu Marta
Foto: Tiberiu Marta
Foto: Tiberiu Marta
Foto: Tiberiu Marta

Vsestranski gledališki ustvarjalec Filippo Tonon se je po štiriletnem premoru lani vrnil v Opero SNG Maribor kot avtor inscenacije opere Turandot Giacoma Puccinija, zdaj pa se loteva še drugega velikega glasbenega mojstra Verdija. Tudi tokrat napoveduje "svoj način videnja" operne klasike, ki zaradi dramsko zgoščene glasbe in veličastnih arij beleži izjemen uspeh že od svoje praizvedbe leta 1853 v Teatru Apollo v Rimu.

Ker je sam klasični glasbenik in operni pevec, Tonon postavlja na prvo mesto glasbo, šele zatem vizualno podobo uprizoritve, čeprav je ta še vedno spektakularna. "Rdeča nit predstave, za spoštovanje katere sem prosil tudi oblikovalko kostumov, je zvestoba zgodovinskemu obdobju, v katerem je bila zgodba napisana," je povedal.

Zgledoval se je tudi po likovnih delih iz tistega obdobja, predvsem prerafaelizma, kot je na primer slika Ofelije Johna Everetta Millaisa, ki jo upodablja ležečo z rožami v potoku. "Ta slika se me je najbolj dotaknila. Zato je bila prva stvar, kar sem prosil kostumografko, da naredi ogromne lasulje. Želim ustvariti ta slikarski učinek, ta stik z naravo," je dejal. "Kot pri Turandot želim občinstvu predstaviti več različnih slik," je dodal. "Tudi zaradi tega, ker živimo v času, ko smo dobesedno bombardirani z različnimi slikami."

Pri oblikovanju luči se je zgledoval po slikah Caravaggia, da bi v očeh gledalca dosegel podoben dramatični učinek svetlobe. Historične, srednjeveške kostume je oblikovala Cristina Aceti, ki je bila kostumografinja že pri Turandot. "Tu želimo predvsem doseči, da so že na prvi pogled vidne stanovske razlike med liki," je pojasnil Tonon.

Dejansko se zgodba dogaja v srednjeveškem okolju, saj nastopajo trubadurji in vitezi, vendar pa z vključitvijo novega mita o dveh sprtih bratih, ki je prilagojen duhu časa sredi 19. stoletja. V ljubezenski trikotnik med plemkinjo Leonoro, grofom Luno in trubadurjem Manricom je režiser, kot je dejal, želel vnesti mladost in svežino. "S Trubadurja želim zbrisati prah, ki se je nabiral na njem skozi leta in leta, zaradi česar velja za temačno in težko opero, a to ni res. Res se večina prizorov dogaja ponoči, a svežina je mogoča tudi ponoči," je poudaril.

V glavnih vlogah nastopajo mariborski solisti Renzo Zulian, Miro Solman, Irena Petkova, Valentin Pivovarov in Alfonz Kodrič ter številni gostje, kot so Siniša Hapač, Jure Počkaj, Rebeka Lokar, Mina Yamazaki, Marta Torbidoni in Irena Parlov.

Verdi je s Trubadurjem po navedbah muzikologinje Manice Špendal izpopolnil italijansko romantično opero 19. stoletja, obenem pa jo je v glasbenogledališkem pogledu znatno presegel. Večino ljubiteljev Verdijeve umetnosti po njenih ocenah prevzame izjemna skladateljeva melodična invencioznost, ki se kaže tudi v tej operni stvaritvi in je najverjetneje glavni razlog za njeno tolikšno priljubljenost. "Morda je vzrok, da vsebuje prav ta Verdijeva opera tolikšno obilico lepih in prepoznavnih melodij, v njenem daljšem nastajanju. Verdi je tudi po štirikrat preoblikoval nekatere melodije, preden so ustrezale njegovemu umetniškemu izrazu," je zapisala v gledališkem listu.

V Mariboru so Trubadurja prvič uprizorili v tedanjem nemškem gledališču 21. novembra 1868. Zadnja uprizoritev v SNG Maribor pa je bila v sezoni 1994/1995 v režiji Roberta Lagane.

Povezani dogodki