Shakespearova škotska tragedija je zagotovo eno njegovih najbolj znanih dramskih besedil, je za gledališki list spomnil režiser, ki se je ob vstopu v ustvarjalni proces vprašal, "kakšen smisel sploh še ima ponovno uprizarjanje te tragedije danes, še posebej v žanru predmetnega gledališča, kar se je nato skozi proces izkristaliziralo v vprašanje: kaj ostane od moči"?

"Ključni znak, skozi katerega beremo to igro, so vešče. Razumemo jih kot metaforo tistih nizkih želja, ki z nami, če jih upoštevamo, manipulirajo in nas spreminjajo v lutke. Edina cilja sta moč in njeno ohranjanje. Opozoriti velja, da to vsekakor ni opravičilo za ostudna dejanja, temveč sublimacija tega, kar je bistvo Macbethove zgodbe," je poudaril Spiazzi.

Tokratni Macbeth, ki je za Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) že peta lutkovna uprizoritev Shakespeara, v ospredje svojega uprizoritvenega kolesja postavlja vprašanje ostankov moči, potem ko so njeni vršitelji že davno pokopani. "Protagonisti Shakespearske igre v vlažnem Tunelu postanejo kovinski artefakti tistega, kar so nekoč bili, zakopani v še toplo prst. Ta se simbolno razrašča skozi celotno škotsko igro. Če je ta prst na začetku naravni vir moči in magije, prek Macbethove vladavine počasi postaja neplodna," pa je zapisal dramaturg Benjamin Zajc.

Spiazzi in in Zajc sta tudi avtorja adaptacije besedila v prevodu Otona Župančiča, Spiazzi je tudi avtor likovne podobe. V predstavi igrajo Asja Kahrimanović Babnik, Miha Arh in Filip Šebšajevič k. g..

V uprizoritvi so uporabljeni valčki Morgenblätter in Rosas do Sul Johanna Straussa mlajšega, Valse triste Jeana Sibeliusa ter odlomek glasbe Scotta Gibbonsa iz filma Chiare Guidi Ko sem zadnjič videl očeta, so zapisali v LGL.

Matteo Spiazzi je diplomant italijanske Akademije za dramsko umetnost Nico Pepe. Deluje kot režiser, gledališki pedagog in organizator prireditev v Italiji in številnih drugih državah. Specializiran je za delo z maskami, zlasti gledališkimi. Na 11. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije je leta 2019 za uprizoritev Ostržek Lutkovnega gledališča Maribor prejel nagrado za najboljšo režijo.