Do začetka razsvetljene zaključne slovesnosti letošnje EPK je dober mesec dni. Kaj vse bo trajno ostalo v obeh Goricah po koncu EPK?
Dobre EPK se osredotočajo na dolgoročni razvoj in tudi pri nas je bilo tako. Lani smo sprejeli strateški dokument, ki usmerja razvoj onkraj leta 2025, zato številni rezultati EPK ostajajo trajni. Naprej bodo živeli nekateri dobri novi programi in čezmejna platforma, pa tudi povsem nov predel mesta, posvečen kulturi in druženju - EPIC distrikt ob Trgu Evrope. Največja dodana vrednost pa je prav v okrepljenem sodelovanju med institucijami in ustvarjalci z obeh strani meje.
EPK je prinesel prebojni trenutek trajne transformacije. Priložnost evropske prestolnice kulture je med nami spletla še tesnejše vezi, ki bodo omogočile, da se skupni projekti razvijajo in nadgrajujejo tudi v prihodnje. Številna sodelovanja so tukaj obstajala že prej, a so se sedaj dvignila na novo raven in predvsem dobila mednarodno prepoznavnost ter obveljala kot nov model mednarodnega sodelovanja. Zaradi tega nas je tudi odbor za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta imenoval kot najbolj izjemno EPK v zgodovini pobude.
So domačini posvojili EPK, kako je bilo z obiskanostjo posameznih dogodkov z njihove strani?
Da, lokalna skupnost je EPK zelo dobro sprejela, saj je v EPK prepoznala dolgoročne koristi za mesti. Obisk dogodkov je bil nadpovprečen, številni večji dogodki so bili razprodani tudi ob ponovitvah. Domačini so se udeleževali delavnic, koncertov in razstav, mnogi so sodelovali tudi kot prostovoljci in soustvarjalci programa. Med njimi je veliko takih, ki so lahko svoje programske ideje uresničili s pomočjo Sklada malih projektov GO! 2025, ki je z "bottom-up" pristopom pomembno prispeval k povezanosti skupnosti in občutku skupnega, čezmejnega prostora med prebivalci Nove Gorice in Gorice.
Kaj pa prihod turistov in zmogljivosti, so zadostovale?
Z obiskom tujih turistov smo v obeh mestih zelo zadovoljni, saj so uradne polletne uradne statistike pokazale nadpovprečen porast prihodov, za okoli 30 odstotkov, in nočitev, približno 20 odstotkov. Še več je enodnevnih obiskovalcev, ki jih agencije z avtobusi pripeljejo na Trg Evrope in od tam vodijo na ogled obeh mest, katerih štetje je naraslo za 27 odstotkov po podatkih. Res pa je, da prenočitvene kapacitete v obeh mestih niso bile kos poplavi turistov ob vikendih in množičnih dogodkih, velikokrat smo morali tudi lastne izvajalce nastaniti v sosednjih občinah. EPK je prispeval k prepoznavnosti Brezmejne destinacije in krepitvi čezmejne turistične kulturne in kulinarične ponudbe.
Kakšen je finančni prerez skupno 200 milijonov evrov vrednega projekta EPK Nova Gorica-Gorica, bo zavod GO! 2025 končal v zelenih ali rdečih številkah?
Kljub temu, da je imel zavod GO! 2025 z le 20 milijoni evrov enega najnižjih proračunov med vsemi evropskimi prestolnicami kulture in tudi eno najmanj številnih ekip, smo sredstva porabili izjemno učinkovito in z velikim odzivom po Evropi in svetu. Izvedli smo skoraj vse projekte v smeri zastavljenega v prijavni knjigi, kar je pri EPK prej izjema kot pravilo. Namesto predvidenih 400 dogodkov jih bo do konca leta kar 800. Pomembno je poudariti, da večina programa niso uvožene produkcije, temveč izvirne vsebine, razvite iz našega čezmejnega prostora in v skladu s kriteriji Evropske komisije.
Še večji učinek opažamo na področju infrastrukture, kjer skupna vrednost čezmejnih investicij dosega približno 200 milijonov evrov, kar nas uvršča med najuspešnejše EPK z vidika dolgoročnega razvoja infrastrukture.
Nedavno so se v medijih pojavile navedbe o domnevnih nepravilnostih pri delovanju zavoda. Obstaja zahteva za izredno sejo mestnega sveta Nove Gorice, svet zavoda je predlagal revizijo poslovanja. Kako odgovarjate na te očitke in kaj pričakujete, da bo pokazala revizija?
Z veseljem pozdravljamo poziv k reviziji, saj bo prinesla pregled celotne dokumentacije in razlago izvedenih projektov EPK, ki so bili narejeni dobro in v skladu z zakoni in pravilniki. Vselimo se rezultatov, kajti v nekaterih medijih je bila poročanje o nekaterih projektih EPK zgolj enostransko in ponekod celo z namenom črnitve projekta EPK Nova Gorica-Gorica.
Poslovanje zavoda je oblikovano tako, da v čim večji meri izpelje tisto, kar so Slovenija, Nova Gorica in Gorica obljubile s kandidaturo za EPK. Vse naše aktivnosti in prizadevanja so usmerjena v to, da izvedemo čim več v smeri zamišljenega v prijavni knjigi. Takrat je to bila vizija, skozi številne projekte sodelovanja in v skladu z zakonodajo pa je bilo to potrebno gospodarno in namensko razviti in pravzaprav se je razvilo še več od tega. Tudi na infrastrukturnem področju smo med nekaterimi najboljšimi EPK, glede na to, kar se je razvilo in bo trajno ostalo.
Kako je potekalo sodelovanje z drugo letošnjo EPK, nemškim Chemnitzom, in ali ste v stiku tudi z mestoma, ki bosta EPK leta 2026?
Z mestom Chemnitz smo vzpostavili zelo tesno sodelovanje, še posebej v zadnjih dveh letih, ko smo skupaj razvijali kar osem programskih projektov. Vrhunec tega strokovnega povezovanja je priprava Bele knjige s priporočili za prihodnost EPK ob 40-letnici pobude. Ta dokument bo služil kot podlaga evropskim odločevalcem pri oblikovanju nove perspektive EPK. Skupaj smo ga predstavili tudi v Evropskem parlamentu.
Ekipa iz Chemnitza je izjemna, tudi prebivalci imajo Novo Gorico iskreno radi in jo pogosto samoiniciativno vključujejo v svoje projekte. Z direktorico EPK Chemnitz Andreo Pier sva v tem procesu stkali pravo prijateljstvo, družijo naju podobni ideali in vrednote, pa tudi razumevanje izzivov, ki jih lahko zares razume le nekdo, ki to izkušnjo deli.
Močna povezanost vlada tudi v celotni družini EPK, kjer si mesta med seboj resnično stojimo ob strani, tako moralno kot s konkretnimi izmenjavami programov, izkušenj in znanj. Prav zato bo naša Razsvetljena zaključna slovesnost 5. decembra na Trgu Evrope obenem tudi simbolna primopredaja kulturne štafete, ki jo soorganiziramo skupaj s Chemnitzem, finskemu Ouluju in slovaškemu Trenčinu. Prvič v zgodovini bo ta primopredaja potekala javno na velikem odru med ljudmi, v prazničnem, svetlobnem vzdušju, kot praznovanje brezmejnega povezovanja naših dveh mest na meji, katerih vpliv se je razširil po vsej Evropi. Pričakujemo ministre za kulturo iz vseh štirih EPK in tudi župane, ki bodo podali dobra priporočila in vabila za naprej.
Omenili ste Belo knjigo in njena priporočila. Kaj je tisto, kar se vam zdi, da je najpomembneje za prihodnje EPK?
Izpostavila bi priporočilo, da se podpora, prepletenost in medsebojno svetovanje t.i. družine EPK še malce bolj formalizira v konkretni organizaciji. Morda kot neprofitna organizacija ali kot mreža. Pri tem bi sodelovale tako prejšnje kot sedanje in prihodnje EPK, pa tudi nekatere bivše kandidatke, ki še naprej aktivno delujejo na področju kulture. Sedaj se neformalno združujemo v okviru družine Evropskih prestolnic kulture, bi si pa želeli, da se to institucionalizira po zgledu recimo italijanskih prestolnic kulture, ki so tudi strukturno bolj povezane. Tukaj ne gre samo za nasvete, ampak tudi za medsebojno podporo. Le nekdo, ki je vložil vse svoje sile in moči v takšen projekt transformacije z željo boljšega razvoja, razume, kakšne izzive in težave to prinese s seboj.
Predlagali smo tudi, da se poveča finančna vezanost na stalne evropske mehanizme. Kot vemo, EPK dobijo od Evropske komisije relativno majhen, okoli štiriodstoten delež. Priporočili smo, da bi se ta odstotek povečal, saj bi s tem zagotovili boljšo finančno stabilnost projektov in s tem lažje načrtovanje.
Glede same primopredajne slovesnosti, pa smo priporočili, da ta tradicionalno postane praznovanje vseevropskega sodelovanja na področju kulture. Doslej so bile primopredajne slovesnosti zaprte in v omejenem obsegu, prav čezmejno sodelovanje oziroma brezmejno sodelovanje Nove Gorice in Gorice pa navdihuje tudi druge EPK v širše povezovanje preko meja. Kot je pokazal prvi čezmejni EPK v zgodovini, kultura namreč gradi mostove tam, kjer je zgodovina gradila zidove.