Poezija Daneta Zajca po njenih besedah ni lahka. S poglabljanjem vanjo so se ji odstirale vedno nove in nove plasti, atmosfere, možni pomeni. Zato se je lotila proučevanja Zajčevega časa skozi intervjuje, poleg tega se je pogovarjala z njegovimi sinovi, pa tudi z igralcem Janezom Škofom, ki je uglasbil številne Zajčeve pesmi. To so bile, kot je dejala, poti, da bi se Zajcu približala kot človeku.

Gotska okna, ciklus osmih pesmi iz Zajčeve zbirke Jezik iz zemlje, bo v obliki dramskega dialoga uprizorjen prvič. Po besedah dramaturginje Alenke Klabus Vesel so v omenjeni zbirki vidni prvi poskusi pesnjenja na večosebni ravni, kar pomeni prvi premik od poezije k dramatiki. V njej ni več le prvoosebnega pripovedovalca, ampak sta tu še drugoosebni ti in tretjeosebni glas, ki pa le opazuje dogajanje.

Kot je dejala, je bil po Zajčevem prepričanju namen poezije ujeti človeka v trenutku, ko zna zazveneti v soglasnosti z njo. Občutenje je tako pred razumom. Njegova poezija tudi vedno izhaja iz osebnega in prehaja na univerzalno, kar je po besedah Vesel Klabusove izjemnega pomena za čutenje njegove poezije. Tako so tudi sami pri ustvarjanju predstave izhajali iz Nje in Njega in se nato podali širše.

Po besedah igralca Primoža Vrhovca je bil proces dela zahteven in kompleksen. Poezijo je bilo potrebno začutiti, saj besedilo ne dopušča neposrednih prevodov. Veliko je bilo improvizacije in tako je nastal obsežen materiala, iz katerega so izluščili tisto, za kar so se vsi strinjali, da je Dane Zajc. Ob Vrhovcu v predstavi nastopa Patrizia Jurinčič.

Scenografka je Tina Mohorovič, kostumograf Andrej Vrhovnik, avtor zvočne podobe Peter Penko. Predstava je koprodukcija MGL, zavoda Senzorium ter Akademije za gledališče, radio film in televizijo (AGRFT). Premiera bo 23. decembra ob 20.30.