Leda z labodom je najpogosteje upodobljen grški mit. Pripoveduje o tem, kako se je Zeus, bog vseh bogov, spremenil v belega laboda in vztrajno zalezoval svojo izbranko Ledo, ko se je ta kopala v reki Evroti v Šparti. Vendar pa ni ostalo le pri bežnih srečanjih.

Zapeljana Leda se je slednjič le predala Zeusovi goreči strasti, isti dan pa legla v posteljo še s svojim soprogom, špartanskim kraljem Tindarejem. Kot plod teh dveh spolnih združitev je Leda izlegla dve jajci, v vsakem od njiju pa je bil par pozneje slavnih dvojčkov.

Iz enega jajca sta se zvalila Polidevk in Helena, ki naj bi bila po prevladujoči razlagi nezakonska potomca nesmrtnega Zeusa, iz drugega pa Kastor in Klitajmnestra, zakonska otroka smrtnega kralja Tindareja.

V performansu nastopajo Blaž Dolenc, Petja Labović in Igor Sviderski. Avtor glasbe je Aldo Kumar, koreografijo podpisujeta Sviderski in Uršula Teržan, scenografijo Jaka Vatovec, kostumografijo pa Kolenikova in Iris Kovačič.

Trilogija raziskuje izrazne in simbolne potenciale elementarnih telesnih snovi. V prvem delu z naslovom Kri-nolina (Studio MGL, 2012) je bila v ospredju kri. Ta je v performansu pritekla v cevasto krinolino, oblekla golo žensko telo in proizvedla svojevrsten kostum, ki ga je mogoče razumeti kot metaforo samozadostnosti, kot posameznikovo samoustvarjeno, celo avtentično oblačilo, ki dozdevno pokaže vse, še zlasti pa tisto, kar je videti najbolj intimno, zasebno in notranje.

Drugi performans z naslovom Zlati dež (Studio MGL, 2013) je tematiziral urin in iskal odgovor na vprašanje, kakšna je usoda domnevno emancipirane Danaje, zmožne samooploditve z lastno substanco, v kapitalistični sodobnosti.

Trilogija se po besedah Kolenikove na različne načine dotika razmerja med notranjostjo in zunanjostjo, posebno pozornost pa namenja problematiki razmejitev telesa od duše, posameznika od drugega in skupnosti, etike od politike, narave od kulture in človeka od živali.

Tina Kolenik je vizualna umetnica in kostumografka. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost, kjer je tudi magistrirala. Od leta 2010 je zaposlena kot asistentka na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na oddelku za kostumografijo, kjer je leta 2012 drugič magistrirala. Od leta 1999 soustvarja v tandemu Eclipse. Prvič se je samostojno predstavila leta 2005 s performansom Pornogobelin.

Rdeča nit njenega ustvarjanja je poudarjanje neznanske moči erotike in obenem duhovita, a ostra kritika dominantne kulture, ki še vedno hipokritsko zatira človekovo spolno in drugo svobodo in avtonomnost.