STA, 16. 10. 2012

V koprskem gledališču glasbena komedija s primesmi kabareja

Druga premiera letošnje sezone Gledališča Koper Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta je na videz lahkotna komedija, ki pa razkriva vse prej kot idealen zakon. Poseben izziv za igralce in prevajalce je bila izbira klasičnih italijanskih kancon, ki v prepesnitvi Igorja Sakside postanejo pravi songi, predstava pa dobi kabarejske vložke.
:
:
foto Jaka Varmuž
foto Jaka Varmuž
foto Jaka Varmuž

Kot je na današnji novinarski konferenci pred petkovo premierno uprizoritvijo pojasnil dramaturg Andrej Jaklič, so se odločili, da komedijo italijanskega avtorja Alda Nicolaia z naslovom Ni bila peta, bila je deveta, kjer je rdeča nit Beethovnova glasba, glede na prostor, čas in tematiko besedila odmaknejo od klasičnega repertoarja in poiščejo glasbeno tematiko v zlatem času italijanske popevke. Od tod tudi sprememba oziroma dopolnitev naslova.

V zgodbi gre v osnovi za ljubezenski trikotnik. Žena, ki je nezadovoljna s svojim možem, se odloči, da se ga bo "znebila", pri zločinu pa ji pomaga drug moški. Zgodba je torej na videz enostavna, a skriva nepričakovane zaplete in razplete, je komentiral Jaklič.

Takšna situacijska komedija po njegovem mnenju "na videz deluje zelo lahkotno, pravzaprav pa govori o nekih malo manj lahkotnih, temnejših stvareh" in razkriva po eni strani željo po obvladovanju in nadzoru, po drugi pa "odpira svet nekega zakona, ki navzven deluje kot idealen, navznoter pa je vse prej kot to".

Po besedah režiserja Jake Ivanca so se odločili, da originalnemu tekstu Nicolaia "na nek način zamenjamo hrbetnico", tako da ne gre več samo za komedijo, ampak dobi dodano vrednost kabarejskega žanra, saj igralci na odru pojejo in zaigrajo specifične koreografirane gibe. Prav z dodatkom songov dobijo liki človeško noto in toplino, ki je v osnovni zgodbi nimajo, dodaja Jaklič.

Avtor priredb in glasbe Davor Herceg je opozoril na specifičnosti načina harmonizacije pri italijanski popevki, prevajalec songov Igor Saksida pa je opisal težave, s katerimi se je soočal zaradi specifičnih konotacij besedil in drugačne melodičnosti italijanskega in slovenskega jezika. Saksida pri tem ni abstraktno prevajal besedil, ampak je imel, kot je povedal, ves čas v mislih dejstvo, da gre za songe, ki jih bodo tudi uprizorili.

Koreograf Miha Krušič je pohvalil homogenost igralske ekipe, s katero je za pričujočo predstavo sodeloval več mesecev. Ob tem je poudaril, kako težko je združiti klasično igro s petjem in gibanjem. Gledalci bodo sicer po njegovih besedah nad rezultatom presenečeni.

Da je bil gib ključen pri oblikovanju njene vloge, je poudarila igralka Lara Jankovič, ki je sicer kot ljubiteljica kabareja navdušena nad predstavo. Soigralec Jankovičeve Rok Matek je ob tem izpostavil še, da so klasične popevke uspešno pretvorili v gledališke šansone, igralec Igor Štamulak pa je podobno kot Krušič poudaril homogenost in predanost ekipe, ki se od maja meseca pripravlja na to predstavo.