Predstava Spanje/Oblike, krajine, pošasti poleg na podobah iz Stare in Nove zaveze (Ezekiel, Job), temelji na besedilih R. Descartesa, Svetega Avguština in ostalih literarnih referenc ter vizualnih umetnikov, ki so preučevali spanje. Mestoma se v projektu odpirajo prehodi za t.i. sladke sanje, nočne more in sanjarjenje, piše v sporočilu za javnost.

V predstavi iz ene strani pritiska neke vrste sila, ki želi dogajanje na odru uspavati, iz druge pa vznika potreba po budnosti. Performerka Barbara Ribnikar "potuje iz prizora v prizor skozi imena in podobe iz zgodovine umetnosti in literarnih junakov ter hkrati biva v sanjah ali sanjari v budnosti". Miselni okvir predstave je področje sanj, v središču je imaginacija in čutnost oziroma telo v umetnosti med budnostjo in sanjami.

Predstavo, nastalo v produkciji zavoda Muzeum Ljubljana in koprodukciji Bunkerja ter Smeel, spremlja misel: "Naše življenje ni nič drugega kot sen, še več, naše bedenje je celo bolj zaspano od samega spanca, naše sanje pa veljajo več kot naš racionalen govor."

Oblikovanje prostora v predstavi podpisuje Vlatka Ljubanović, kostumografijo pa Lara Kulaš.