Kot je na nedavni novinarski konferenci povedala koordinatorica projekta Zana Oručević Mehulj, so v sklopu projekta za priseljence organizirali delavnice kostumografije, scenografije, plesa in glasbe. Poudarila je, da so želeli z izobraževanjem priseljence opolnomočiti za samostojno delovanje na področju scenskih umetnosti, poleg tega so bile namenjene krepitvi medkulturnega in medgeneracijskega dialoga ter spodbujanju integracijo priseljencev v družbo.

Projekt so v sodelovanju Javnim zavodom Cene Štupar CILJ začeli izvajati novembra 2021, v njem je skupaj sodelovalo 61 priseljencev iz 30 držav. Pri zaključni predstavi sodeluje 17 priseljencev in šest slovenskih udeležencev.

Kot je mogoče prebrati na spletni strani društva Pekinpah, je tok misli in dejanj, ki so omogočili artikulacijo določene ideje tako na delavnicah kot v končni fazi produkcije, temeljil na procesih, ki so jih mentorji izvajali na podlagi lastnih izkušenj in umetniških praks. Tako organizatorji projekta kot sodelujoči zaključno predstavo vidijo kot nekakšno križišče umetniških in ustvarjalnih smeri.

Okolje "odra" kot križišč včasih celo vzporednih svetov jim predstavlja varno okolje, kjer tudi najbolj neugodne okoliščine ali pogoji delujejo v nasprotni smeri, in sicer v smeri ustvarjalnosti, neobremenjene s konvencionalnimi zahtevami. Predstavo Kreativna telesa, gibanje, v živo - ranljiva predstava vidijo kot pokrajino različnih križišč, kjer se se posameznik potopi v brezčasno krajino. Varno okolje, kjer je orientacija predvsem horizontalna, pa ni namenjeno le posameznikom, vključenim v projekt, temveč vsem, ki se znajdejo v ranljivem položaju.

Mentor za glasbo je bil Elvis Homan, za ples Matej Kejžar, za kostumografijo Barbara Stupica in za scenografijo Atej Tutta, je še navedeno na spletni strani društva Pekinpah, ki je tudi producent predstave.