Fizična poezija šestih teles se odvije v hipnotičnih ciklih privlačnosti in odbojnosti, povezuje jih intenziven, zavezujoč ritem. Skozi drobne gibe se pred gledalčevimi očmi porajajo in raztapljajo arhetipske krajine in biotopi, oblikovani z osupljivo futuristično atmosfero, ki deluje nezemeljsko in hkrati globoko človeško, so ob napovedi predstave sporočili iz Zavoda En-Knap.
Kot so navedli, se topologija Reza vzpostavi in izgine, oblikuje in preoblikuje skozi motnje, ki povzročajo reze. Kot v primeru Möbiusovega traku so ti rezi paradoksalni: spreminjajo topološki prostor, ne da bi ga zares pretrgali. Kar razkrivajo, je množica vrzeli, kjer rez paradoksalno deluje kot lepilo, ki veže praznino v vedno novih oblikah, odnosih in pomenskih razmerjih, dokler se ne pojavi nov dogodek, ki znova zareže v kontinuum.
Avtoričin koreografski jezik se giblje med linijami in valovanjem, formo in energijo, geometričnim in abstraktnim, nasičenostjo in minimalizmom. V teh kolizijah Gobi zanimajo predvsem prostori diskontinuitete, kjer se material odbija, lomi in kjer vznika potencialnost. Pri tem raziskovanju koreografinja vztraja v zadostnosti teles, opazovanju njihove umeščenosti in ne/povezanosti v skupnem prostoru obstoja. Dramaturški prelomi tako nikoli ne izhajajo iz zunanjih intervencij, ki bi vnašale spektakelsko dimenzijo predstavi, ampak so posledica lastnih prekinitev sredstev in smotrov osnovnih gradnikov predstave - gibalnega materiala, elektronske glasbe in lučnega oblikovanja.
Ponovitev Reza bo v petek, ko bo po predstavi tudi pogovor iz cikla pogovorov, poimenovan Zbor za publiko. Zbori niso teoretske razprave, ampak besedo v pogovoru dobi občinstvo. Pogovor bo moderiral filozof in kritik uprizoritvenih umetnosti Jaka Bombač. V ospredju bo razmišljanje, kako so gledalci doživeli to nenehno topologijo razpada in ponovne vzpostavitve, kako se jih dotakne fizična poezija, ki se rojeva iz zadržanosti, prekinitev in ponovitev, ter kje v predstavi je zaznati meje, reze in lepljenja - in kje se morda znajdejo kot del gibajočega se kontinuuma.
Rita Gobi je plesalka, koreografinja in pedagoginja, rojena v Novem Sadu. Diplomirala je na Madžarski plesni akademiji v Budimpešti ter sodelovala v številnih mednarodnih rezidencah. Kot plesalka je delovala v več baletnih ansamblih ter sodelovala s filmskim režiserjem Miklosom Jancsojem. Kot pedagoginja poučuje na umetniški srednji šoli Agnes Nemes Nagy, v plesnem klubu Sara Berczik Budai in na Univerzi za gledališče in filmske umetnosti ter vodi delavnice doma in v tujini.
Leta 2006 je ustanovila Gobi Dance Company, s katero ustvarja sodobnoplesne produkcije, interaktivne predstave za otroke in interdisciplinarne projekte. Njena solistična predstava Volitant je prejela več nagrad, med drugim Aerowaves Twenty18 - Priority Artist. Njena dela, med njimi Vibration in Freestyle, redno gostujejo po svetu.
Delo koreografinje Gobi zaznamujejo drzno eksperimentiranje, a hkrati premišljeno strukturirana koreografija. Njena izrazita umetniška govorica temelji na geometriji, minimalizmu in radikalni redukciji. Vanjo so vtkane animalistične in nadnaravne geste, zastrt humor, igrivost ter raziskovanje telesne fizičnosti in njenih skrajnosti.