Plesna predstava.
Delo koreografinje Rite Góbi zaznamujejo drzno eksperimentiranje, a hkrati premišljeno strukturirana koreografija. Njena izrazita umetniška govorica temelji na geometriji, minimalizmu in radikalni redukciji. Vanjo so vtkane animalistične in nadnaravne geste, zastrt humor, igrivost ter raziskovanje telesne fizičnosti in njenih skrajnosti.
Vsako življenje ima svoje prelome. Rez je konec – a obenem tudi začetek.
Fizična poezija šestih teles se odvije v hipnotičnih ciklih privlačnosti in odbojnosti, povezuje jih intenziven, zavezujoč ritem. Skozi drobne gibe se pred gledalčevimi očmi porajajo in raztapljajo arhetipske krajine in biotopi, oblikovani z osupljivo futuristično atmosfero, ki deluje nezemeljsko in hkrati globoko človeško.
Topologija Reza (2025) se vzpostavi in izgine, oblikuje in preoblikuje skozi motnje, ki povzročajo reze. Kot v primeru Möbiusovega traku so ti rezi paradoksalni: spreminjajo topološki prostor, ne da bi ga zares pretrgali. Kar razkrivajo, je množica vrzeli, kjer rez paradoksalno deluje kot lepilo, ki veže praznino v vedno novih oblikah, odnosih in pomenskih razmerjih, dokler se ne pojavi nov dogodek, ki znova zareže v kontinuum.
