Mascagnijevo Cavallerio rusticano, ki je v glasbenem smislu polna tem, ki odražajo s strastjo in dramatičnostjo prežeto dogajanje, je navdihnila istoimenska literarna predloga oziroma dramsko besedilo Giovannija Verge o resničnem dogodku. Krstna izvedba opere je bila leta 1890 z velikim uspehom uprizorjena v Teatro Costanzi v Rimu.

Navdihnjen z veličastnim sprejemom Cavallerie rusticane je Leoncavallo dve leti pozneje v podobno okolje južnoitalijanskega podeželja umestil Glumače, zgodbo o potujoči igralski družini v slogu commedie dell'arte, in svoje videnje resnične tragedije iz neke kalabrijske vasi.

Schweigkofler, ki je z ansamblom ljubljanske operno-baletne hiše že sodeloval pri Offenbachovih Renskih nimfah, Kseniji Viktorja Parme in Verdijevem Ottelu, je poskrbel tudi za vizualni koncept oper, ki sta bili prvič skupaj uprizorjeni leta 1893 na odru newyorške Metropolitanske opere, na ljubljanskem odru pa zadnjič leta 1984.

Kot je povedal na novinarski konferenci pred premiero, je bilo Cavallerio rusticano in Glumače postaviti v leto 2020 zelo težavno. Značilnosti del, ki sta nastali konec 19. stoletja v okolju južne Italije ter v času utrjenih družin, ritualov, vpetosti v cerkveno življenje in velikega družbenega nadzora, običajno prikaže scenografija z mediteransko-sicilijanskim ozadjem, sam pa se je to odločil odvzeti.

Ostali so liki, čustva in človeška bitja, kjer pevci po režiserjevih besedah postanejo del občinstva in del človeštva, orkester, ki se ga vidi, pa deluje kot v starogrških igrah in kot zid na odru. To bo poskus, kako delati predstave na začetku nekega novega obdobja in pod novimi pogoji, je dodal Schweigkofler.

Predstavo so v SNG Opera in balet Ljubljana sicer načrtovali ob koncu lanske sezone a so morali zaradi koronavirusa, ki je spomladi za nekaj časa zaprl kulturne ustanove, premiero prestaviti.