Gledališče je bilo v Mariboru dejavno že pred uradno ustanovitvijo SNG Maribor leta 1919, a je bilo nemško. "V Mariboru je poklicno gledališče delovalo že od leta 1852, ko je bila zgrajena današnja stara gledališka zgradba, vendar je bilo v celoti nemško. V njej Slovenci nikoli niso smeli nastopati," je pojasnil dolgoletni sodelavec gledališča Vili Ravnjak.
Slovensko gledališče je takrat delovalo na drugih koncih mesta. "Slovensko gledališko življenje v Mariboru se je začelo sredi 19. stoletja, od leta 1898 je stalno potekalo v Narodnem domu v Mariboru. Ko je Maribor postal politično in kulturno povsem slovensko mesto, pa je bila naravna posledica selitev gledališča v nekdanje nemško mestno gledališče, ki je v začetku leta 1919 prenehalo z dejavnostjo," je še povedal Ravnjak.
Ustanovitev slovenskega poklicnega gledališča je po njegovih besedah okrepila slovensko narodno samozavest v Mariboru in utrdila slovenski jezik kot nacionalni in državni jezik.
SNG Maribor je danes največji javni kulturni zavod v državi. Je edina gledališka hiša v Sloveniji in med redkimi v Evropi, ki združuje dramski, glasbeni in plesni gledališki izraz. SNG Maribor namreč sestavljajo Drama, Opera, Balet ter Simfonični orkester, pod njegovo streho pa, organizacijsko ločen, deluje tudi Festival Borštnikovo srečanje.
Sedež vseskozi ostaja na Slomškovem trgu. Leta 1993 je bila dograjena nova velika dvorana, leta 2003 obnovljena Stara dvorana. Takrat je SNG Maribor pridobil nacionalni status, s čimer je njegovo ustanoviteljstvo in financiranje v celoti prevzelo ministrstvo za kulturo.
Obeleževanje stoletnice se je začelo januarja v Cankarjevem domu v Ljubljani s predstavitvijo produkcije SNG Maribor. Vrhunec praznovanja pa bo v prihodnjih dneh z zgoščenim dogajanjem in svečano akademijo, častni pokrovitelj akademije je predsednik republike Borut Pahor.
Ta bo v soboto, 21. septembra, v Veliki dvorani SNG Maribor po slavnostni seji sveta SNG Maribor s podelitvijo priznanj. V programu bodo združile moči vse enote tega gledališča in po napovedih pripravile spektakularni umetniški dogodek, na katerem bodo nastopili dramski igralci, baletni in operni solisti, oba zbora ter simfonični orkester.
Že danes bodo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) razstavili izbor del iz Zbirke UGM, ki priča o prepletenosti gledališke in likovne ustvarjalnosti v mestu. V ponedeljek bo sledilo javno omizje Radia Maribor z naslovom Stoletnica med spomini in vizijo, ki ga bo povezoval novinar Stane Kocutar.
V petek bodo predstavili knjižno monografijo Slovensko narodno gledališče v Mariboru 1919-2019, ki je izšla ob tej priložnosti. Kot so sporočili iz SNG Maribor, predstavlja vodnik skozi stoletje trajajočo dinamiko umetniškega razvoja in ključne osebnosti, ki so zaznamovale delovanje Drame, Opere in Baleta. Poleg tega prinaša oris predzgodovine mariborskega gledališkega ustvarjanja od druge polovice 18. stoletja.
Prav na dan stoletnice, 27. septembra, bo Pošta Slovenije izdala priložnostno poštno znamko, ki jo je zasnoval oblikovalec Peter Rojc.
Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) v poklon stoletnici SNG Maribor odpira v soboto razstavo v treh knjižnih razstaviščih in na ulici med zgradbama knjižnice in gledališča. Osnovni koncept razstave je predstavitev gledaliških dejavnosti, od katerih so nekatere bolj, druge manj vidne. Predstavljene so z gradivom, ki ga hrani UKM v svojih zbirkah in zapuščinah, avtorice razstave pa so Jerneja Ferlež, Gabrijela Kolbič, Karmen Salmič Kovačič in Vlasta Stavbar.
Na predvečer stoletnice, 26. septembra, bo sledilo omizje o zgodovinskem pomenu in poslanstvu mariborskega gledališča, ki ga bo povezovala novinarka Melita Forstnerič Hajnšek. S kulturnimi zgodovinarji, s pričevalci, ki že desetletja aktivno spremljajo razvoj SNG Maribor in kulturni razvoj mesta, ter s tistimi, ki so zaslužni za njegove statusne in druge preboje, bodo po napovedih razgrnili pomen in poslanstvo največje slovenske gledališke hiše.
Dan kasneje, ko bo minilo natančno sto let od prve uprizoritve, bo v Stari dvorani SNG Maribor slavnostna premiera drame Grmače Daneta Zajca, ki jo bo režirala Nina Rajić Kranjac. Kasneje bo sledilo še omizje o tem, kako doživljajo jubilej igralci, praznično dogajanje pa se bo zaključilo 4. oktobra s slavnostno premiero opere Netopir Johanna Straussa mlajšega v režiji Stanislava Moše in pod taktirko Simona Robinsona.