Direktorica in umetniška vodja SMG Uršula Cetinski je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da Izgubljena čast Katharine Blum sodi v sklop predstav letošnje gledališke sezone, ki ga zaznamujejo tematike nasilja, revolucije in terorizma.

Zgodba Böllovega romana je postavljena v 70. leta minulega stoletja, ki so bila po besedah Uršule Cetinski močno zaznamovana z duhom terorizma. Levičarski intelektualci so vzroke zanj pripisovali nemški politiki po drugi svetovni vojni, medtem ko so desničarski politiki in del medijev za terorizem krivili levičarske intelektualce, pisatelje in evangeličanske teologe. Imenovali so jih "krušni očetje terorizma". Tudi Böll je postal tarča kritik in sovražnega govora, kar je leta 1972 literarni izraz dobilo v pričujočem romanu.

Glavna junakinja romana Katharina Blum postane žrtev rumenega tiska, kar je aktualno tudi danes, je menila Uršula Cetinski, s čemer se je strinjala tudi dramaturginja Pograjc Müllerjeva. Ta je roman označila za policijsko dramo, glavno junakinjo pa kot iskalko resnice, ki na tej poti izgubi čast. Po besedah Pograjc Müllerjeve Blumovo zaznamujeta dve značajski lastnosti - zvestoba in ponos, ki pa postaneta smrtno nevarni. "Junakinja je unikum pokončnega človeka, ki je tudi danes redka vrsta," je prepričana dramaturginja. Predstava je po njenih besedah zelo heterogena, saj jo sestavlja veliko časovnih preskokov, sumničenj, prisluškovanj in informacij iz različnih koncev.

Po režiserjevem mnenju se roman prvič bere kot tragedija, po več branjih pa tudi kot "komedija, na robu med smehom in jokom". V obdobju, v katerega je avtor postavil zgodbo, sta bila časopis in radio še pomembna vira informacij, pa tudi fotografija je bila pomembnejša od gibljive slike, zato so bile tudi zgodbe v tisku bolj odmevne. Sicer je Pograjc pohvalil igralce, ki v predstavi prehajajo iz vloge v vlogo, nekateri jih imajo celo več, kar po njegovem mnenju kaže na odliko ansambla SMG.

Romana Šalehar, ki ji je bila zaupana vloga Blumove, je dejala, da je takoj začutila njeno stisko. Občuduje junakinjin pogum in odločitev, da ostane zvesta sama sebi. Obenem predstava po njenem mnenju odpira tudi aktualno vprašanje o tem "zakaj vsak sliši, le tisto kar želi".

V predstavi poleg Šaleharjeve igrajo še Matej Recer, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Neda R. Bric, Damjana Černe, Robert Prebil in Primož Bezjak. Scenograf predstave je Tomaž Štrucl, kostumografinja Mateja Benedetti, za glasbo pa je poskrbel Tibor Mihelič Syed.

Katharino Blum je rumeni tisk brez stvarnih dokazov proglasil za "teroristično nevesto", ker je noč preživela z Ludwigom Göttenom, obtoženim terorizma, za katerega se je naposled izkazalo, da je bil navaden ropar. Pripoved je izmišljena, Böll pa ni zanikal podobnosti novinarskih praktik, ki pa po njegovih besedah "niso niti nameravane niti naključne, temveč neizbežne", o predstavi piše na spletni strani SMG.