Kot je na nedavni novinarski konferenci pojasnil režiser, je ta rezultat leto in pol trajajočega študijskega in ustvarjalnega procesa. Vse skupaj se je začelo z gledališkim laboratorijem, ki si je za izhodišče vzel mit o Don Juanu. V ustvarjalnem procesu, ki je bil po režiserjevih besedah zelo spontan in nenasilen, je nastalo ogromno avtorskega materiala, vzporedno pa je nastajalo novo dramsko besedilo Simone Semenič, ki je predstavo smiselno zaokrožilo, njen tekst jim je "dal strukturo in hrbtenico".

In zakaj ravno mit o Don Juanu? Kot je dejal režiser, ki se s to predstavo po desetih letih vrača na slovenske odre, je mit doživel že nešteto predelav in odpira veliko osebnih do družbeno-političnih vprašanj. Med drugim, zakaj ima takšno mesto v zahodnem svetu, ali je sploh še relevanten, kakšen je odnos do tega mita v 21. stoletju in ali je to moški ali ženski mit. Po Janežičevih ugotovitvah se je izkazalo, da so ženske izjemno navezane in zaščitniške do njega.

Kot je naštel režiser in dramaturg, bo predstava med drugim spregovorila o nasilju, posilstvih, disfunkcionalnem moškem, moških in ženskih fantazijah, spolni identiteti, spolnosti, družbenih posledicah, legitimnosti fantazij in potreb, legitimnosti spolne orientacije, o smrti, niču in onstranskosti, čudežu, o nečem, kar ne moremo pojasniti, o nadnaravnem itd. Mit o Don Juanu govori tudi o precepu, "ko smo na eni strani fascinirani nad nekom, ki je skrajno brezobziren in si vse privošči, mu morda zavidamo, po drugi strani pa to obsojamo".

"Don Juanov svet je svet potovanja, bežanja, svet prestopanja mej, svet fantazij (ki so neke vrste beg), hrepenenja, iskanja svojih potreb. Je svet zavrnitev, tudi svet ravnodušnosti, okrutnosti. Je svet svobode. Je svet brezobzirnosti," so zapisali v SMG, kjer deseturno predstavo napovedujejo kot predstavo, ki traja ves dan in se v njej zgodi čudež, ter hkrati manj kot sekundo, v kateri izvemo, zakaj so nebesa in pekel.

Režiser je tudi v igralski zasedbi, v kateri so še Blaž Šef, Neda R. Bric, Daša Doberšek, Nataša Keser k. g., Boris Kos, Mirjana Medojević k. g., Anja Novak, Draga Potočnjak, Matej Recer, Daniel Day Škufca k. g., Stane Tomazin in Matija Vastl.

Scenografijo podpisuje Branko Hojnik, kostumografijo Marina Sremac, glasbo so izbrali ustvarjalci predstave, oblikovanje zvoka so zaupali Silvu Zupančiču, oblikovanje svetlobe režiserju in Davidu Cvelbarju. Asistenta režiserja sta Mirjana Medojević in Daniel Day Škufca, asistent scenografije Aleksander Vujović.