Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Geymayer-Oblakova, ki v predstavi tudi nastopa, skozi to poezijo dobro proseva, kakšni so Slovenci pod kožo. Skozi njeno branje je tudi ugotovila, da se isti motivi ponavljajo še danes, le da v nekoliko spremenjeni obliki.

Za slovensko kvantaško poezijo, ki je bila v slovenskem ljudskem izročilu vedno prisotna, je veljalo, da je pohujšljiva in brez estetske vrednosti. Prežeta je s stereotipi, humorjem, ironijo in grotesknim, namenjena pa zabavi. Njen erotični vitalizem se napaja v poveličevanju ljubezenskega akta. Vendar pa ne smemo spregledati njene subverzivnosti, saj je bilo uživaštvo, ki ga opeva, v nasprotju z uveljavljenimi družbenimi normami in moralo, so ob predstavi zapisali v gledališču.

Kvantaške pesmi se lotevajo vseh tem, od mladih deklet in "bab", do duhovščine, zbijanja šal o nenačrtovani nosečnosti, vaški pohotnici, umazanem starcu, ki zalezuje mlada dekleta. Erotika je poleg nasilja eden najmočnejših tabujev, a tudi prostor sprostitve, pozabe.

Predstava se teme erotike loteva kompleksno. Preko kvantaške ljudske poezije je namreč mogoče podati tudi svojevrstno sociološko študijo našega prostora, ki ne bo obsegala zgolj ljudskih besedil in njihove interpretacije, temveč tudi druge motive iz zakladnice narodnega izročila, predelane v interpretaciji in kodi kabareta, tako da bo zajela refleksijo današnjega časa, so še zapisali.

Koreografinja je Tina Janežič, ki prav tako nastopa v predstavi, dramaturg Tomaž Toporišič, za sceno je poskrbela Slavica Janošević, za kostume pa Janoševićeva skupaj z igralci. V predstavi igrajo še Ivo Godnič, Kaja Janjić in Matic Bobnar.